Inšpektorji bijejo vojno proti konoplji
Objavljamo prispevek iz časopisa Delo (avtor Borut Tavčar), ki govori o ustaji prodaje izdelkov s strani inšpekcije. Celoten prispevek je viden tu: https://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/inspektorji-bijejo-vojno-proti-konoplji-232113.html
Za vsak primer, pa ga objavljamo še spodaj:
Ljubljana – Inšpektorji obiskujejo prodajalce izdelkov z izvlečki konoplje in, tudi če imajo ti zgolj več CBD (kanabidiol) in dovolj nizko vsebnost THC (tetrahidrokanabinol), prepovedujejo njihovo prodajo. To je povzročilo veliko razburjenje med zagovorniki uporabe konoplje, tudi med zdravniki.
»Evropa oziroma njena agencija za varno hrano si je izmislila nekaj, kar imenuje Novel foods (nova hrana), to naj bi bila vsa hrana ali prehrambni izdelki, ki jih pred letom 1997 nismo poznali. Sem naj bi sodile poleg kanabisa in izdelkov iz naravne konoplje tudi goji jagode in celo gingko, skratka vse, kar so ljudje uživali že tisočletja,« pravi pediater David Neubauer, ki izvlečke iz naravne konoplje že desetletje uporablja za zdravljenje otrok z epilepsijo. Pri tem poudarja, da pred konopljo za te male bolnike ni bilo uspešno nobeno zdravilo, s konopljo pa imajo pri polovici zelo dobre rezultate.
Dodaja, da dve inšpektorici izločujeta vse konopljine izdelke, ki so naprodaj kot hranila, in kozmetične izdelke, ki vsebujejo CBD. »Strinjam se, da negativna naravnanost, tudi proti klinični uporabi CBD in canabisa in tudi proti raziskavam na tem področju, kar pa že zbuja skrb in žalosti, verjetno prihaja z ministrstva za zdravje,« meni Neubauer in opozarja, da bi bilo bolj smiselno, če bi ministrstvo bolj sledilo smernicam svetovne zdravstvene organizacije (WHO) kot evropskim birokratom.
»Stališče WHO vključuje celosten povzetek mednarodnih raziskav in priporočil, pri katerih je bila ocenjena kakovost in relevantnost uporabe CBD v različnih okoljih. Pregled je bil namenjen predvsem oblikovalcem politik. Zato je prepoved izdelkov s CBD tudi ignoriranje z dokazi podprte medicine, pa tudi formalizem brez občutka za resnične potrebe ljudi. Uradniki na ministrstvu za zdravje še vedno bijejo vojno s konopljo na neučinkovit način, s prepovedjo,« pravi tudi zdravnik, raziskovalec in specialist na področju javnega zdravja Dušan Nolimal.
Popolna prepoved
»Izdelki, za katere pridelovalec ali proizvajalec prodajalec lahko dokaže zgodovino varne uporabe v Evropski uniji, kot so, denimo, semena, konopljina moka in izdelki iz nje, konopljino olje, lahko še naprej prodajajo, če so proizvedeni iz industrijske konoplje, ki vsebuje manj kot 0,2 odstotka THC, in vsebujejo le naravno prisoten CBD. Izdelki, ki vsebujejo ekstrakte iz industrijske konoplje, CBD ali druge kanabinoide, se lahko prodajajo kot zdravilo, če zadostijo vsem zahtevam in pogojem zakonodaje na področju zdravil,« pravijo na ministrstvu za zdravje (MZ). Ob tem v EU še nihče ni dokazal zgodovine varne uporabe, v Sloveniji pa ni bilo priznano še nobeno zdravilo iz ekstraktov konoplje. Na MZ omenjajo tudi škodljivost za otroke, nosečnice in doječe matere, hkrati pa pravijo, da »še nimamo dokazov, da bi bilo živilo varno niti da bi živilo ob dolgoletnem neprekinjenem uživanju znatnega dela prebivalstva škodilo zdravju«.
»Za izdelke z ekstrakti industrijske konoplje, ki se v zadnjih letih tako v Sloveniji kot drugih evropskih državah uveljavljajo na trgu kot živila oziroma prehranska dopolnila, ni ugotovljene zgodovine varne uporabe. To pomeni, da še nimamo dokazov, niti da je živilo varno niti da bi živilo ob dolgoletnem neprekinjenem uživanju znatnega dela prebivalstva škodilo zdravju. Pri omenjenih izdelkih je zato s stališča varovanja javnega zdravja potrebna previdnost,« odgovarjajo z ministrstva za zdravje. Neubauer to izpodbija s podatkom, da je bila konoplja v vseh farmakopejah že v letih 1930 in 1940, drugi pravijo, da je v rabi že 12.000 let.
Dokazil o varnosti ni mogoče dati
»Potrebujemo bolj jasno zakonodajo in nadzor nad konopljo na podlagi znanosti in sodelovanja raziskovalcev, pridelovalcev, proizvajalcev in potrošnikov. Zahteve ministrstva za zdravje po predložitvi dokazil po uredbi o novi hrani so nerazumne, saj jih nobeden od proizvajalcev ne more predložiti, ker je to pravno nemogoče. Mnogi proizvajalci so namreč sami poskrbeli za optimalne standarde, kakovost in varnost izdelkov ter spremljanje rastline od nabave semen do končnega izdelka. Vse to bo prepoved izničila. Po nepotrebnem bodo prizadeti številni potrošniki, tudi bolniki ter več kot 200 kmetov in zaposlenih, ki so delali legalno in plačevali davke. S prepovedjo CBD izdelkov se za več let vračamo nazaj ter samo krepimo črni trg z vsemi negativnimi posledicami na zdravje ljudi. Javnost upravičeno izgublja zaupanje v poštenost in nepristranskost predlagateljev, ki menijo, da je prepoved najboljša regulacija,« opozarja Nolimal.
Neznanje brez odgovornosti
Josipina Ana Červek, onkologinja, leta 2017 prejemnica Reda za zasluge, za izjemne dosežke pri uvajanju novih metod onkološkega zdravljenja in novih znanj na področju zdravljenja s kanabinoidi, pravi, da je utrujena in neuspešna, »vsa moja strokovna priporočila so bila zatrta«. »Odločajo ljudje z neznanjem in zato nimajo nobene odgovornosti,« še pravi.
50 milijonov evrov je velik legalni trg z izdelki s konopljo, črni trg je nekajkrat večji
»Konopljo še vedno spremlja stigma neučinkovitega zdravila oziroma nevarne droge. Pri odgovornih so prisotni predsodki in zastarele ideološke ovire, kar postavlja pod vprašaj sprejeto sodobno zakonodajo, saj ni izkoriščena. Nobena do sedaj vložena prošnja za dovoljenje za promet z medicinsko konopljo še ni bila odobrena, ker nobena še ni zadostila neskončnim birokratskim zahtevam,« opozarja Červekova.
Odbor za zdravstvo v državnem zboru je ministrstvu za zdravje aprila naložil pripravo poročila in predlog predpisov, ki bi v Sloveniji omogočili gojenje konoplje v medicinske namene. Zdravniška zbornica je že leta 2016 ugotovila, da bi bilo konopljo in njene učinke treba natančneje spoznati. Z ministrstva pa so nam pred kratkim odgovorili, da je vse potrebe mogoče pokriti z uvozom in da gojenje konoplje za medicinske namene pri nas ni potrebno.