Prihodnost konoplje v Sloveniji bo tako morda za odtenek bolj svetla, saj pripravlja na pomemben korak glede uporabe konoplje. V državnem zboru so se odločili, da bomo državljani na enem od letošnjih referendumov glasovali tudi o uporabi konoplje. Trenutno lahko v Sloveniji od leta 2023 na recept dobimo konopljine kapljice, ki vsebujejo CBD in THC (slednjega v zakonsko predpisani količini 0,2 %)
Poslanci zato želijo izvedeti, kaj državljanke in državljani menijo o rabi celotne rastline. Ne gre le za medicinsko uporabo, ampak tudi za osebno rabo. Svoje stališče o tem vprašanju ima tudi stroka. Gojenje in uporaba konoplje za osebno rabo sta v Sloveniji nezakonita in preganjana. Kljub temu sodna praksa zadnjih let kaže, da prekrškarji običajno niso kaznovani. Prav zato trenutna zakonska ureditev ni ustrezna, opozarja pravnica Varja Holec: “Gre za človeka, ki je bil moja stranka, zelo bolan, umiral je, ko mu je na vrata potrkala policija, zato ker je imel posajeni dve bilki na vrtu.”
Samozdravljenje s konopljo in raba za rekreativne namene naraščata. Podatki kažejo, da je konopljo uporabil že vsak peti prebivalec Slovenije, med 15-, 16- in 17-letniki pa že vsak tretji. V Nemčiji je od letošnjega aprila dovoljeno posedovanje do 25 gramov konoplje v javnosti in 50 gramov doma, dovoljenjo pa je tudi gojenje do treh sadik. Prodaja je prepovedana.
2. november je Svetovni dan vitamina D, ki ga obeležujemo z namenom osveščanja o pomanjkanju tega ključnega vitamina za ohranjanje zdravja. Vitamin D ima ključno vlogo pri pravilnem delovanju človeškega telesa, vključno z zdravjem okostja in imunskega sistema. Znano je, da ga lahko tvorimo v koži ob izpostavljenosti soncu, vendar pa v zimskih mesecih in v jeseni to postane izziv, saj sončni žarki niso dovolj intenzivni. Raziskava Nutrihealth je razkrila, da večina prebivalcev Slovenije s hrano ne zagotovi zadostnih količin vitamina D, kar lahko vodi do pomanjkanja vitamina D.
Ta pomemben izziv se obravnava tudi v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta “Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D pri odraslih prebivalcih,” ki ga vodi Inštitut za nutricionistiko. Raziskava je pokazala, da je dodajanje vitamina D pomembno, pri čemer je količina vnosa ključna. Poleg tega se je izkazalo, da ljudje z višjo indeksno telesno maso potrebujejo večji vnos vitamina D. Rezultati nadaljnjih raziskav bodo razkrili, kateri dejavniki še vplivajo na preskrbljenost z vitaminom D.
Pri uravnoteženi prehrani so glavni viri vitamina D živila živalskega izvora. To so ribe in jajca. Rastlinska živila lahko vsebujejo vitamin D, vendar le, če gre za obogatene izdelke. Na žalost epidemiološki podatki kažejo, da večina prebivalcev Slovenije s hrano ne zadosti potrebam po tem vitaminu D, saj je v hrani večinoma prisoten v majhnih količinah. Zato je ozaveščanje o pomenu vitamina D in ustreznem prehranskem vnosu zelo pomembno za ohranjanje zdravja. Inštitut za nutricionistiko je razvil brezplačno spletno aplikacijo, ki omogoča oceno prehranskega vnosa vitamina D, kar lahko pripomore k boljši preskrbljenosti z vitamini in posledično k boljšemu zdravju.
Raziskave glede povezave med vitaminom D in kanabinoidom CBD so zaenkrat še v povojih. Obe snovi se izkazujeta kot obetavni vplivni dejavniki na zdravje in znani po svojih protivnetnih lastnostih, kar odpira možnost za njuno kombinacijo pri obvladovanju vnetnih težav. Raziskovalci prav tako razmišljajo o njuni morebitni sinergiji pri nevroloških stanjih, kot so epilepsija in anksioznost.
Številne arheološke najdbe dokazujejo, da je bila konoplja v preteklosti izjemno cenjena ter da je na našem planetu prisotna že veliko dlje kot človek. Zanimivo je, da so se uporabljali vsi deli rastline. Semena so bila uporabljena kot hrana, cvetovi v duhovnih obredih, korenine za tinkture in mazila, stebla za vrvi in tkanine, pogosto pa so jo uporabljali tudi kot gradbeni material. Najstarejši dokaz o uporabi konoplje izvira iz Kitajske, kjer so v odtisih na keramiki kulture Jangšao iz 5. tisočletja pr. n. št. našli sledi konoplje. Konoplja se je uporabljala tudi za izdelavo vrvi in ladijske opreme v Rusiji, Grčiji, Španiji in celo na Britanskem otočju. Ko je Krištof Kolumb leta 1492 izplul iz Španije v iskanju direktnega morskega prehoda v Azijo, so bile vrvi in jadra njegovih treh ladij v celoti izdelabe iz konopljinih vlaken.
Konoplja se je uporabljala tudi za izdelavo tekstila v Mezopotamiji in Egiptu, do leta 1820 pa je bilo kar 80 % tekstila narejenega iz konoplje. Prve kavbojke Levi-Strauss za rudarje so bile izdelane iz konopljinega blaga, prvotno namenjenega za izdelavo jader. Stari kitajski obrtniki so bili med prvimi, ki so izdelovali papir iz konoplje, kasneje pa se je konoplja uporabila tudi za izdelavo knjig in bankovcev. Na konopljin papir je bila celo natisnjena ameriška Deklaracija o neodvisnosti. Olje iz konopljinih semen je bilo osnova za veliko barv in lakov, medtem ko je večina zgodnjih umetniških del nastala na slikarskih platnih iz konoplje. Leonardo da Vinci je za Mona Lizo uporabil platno iz konoplje in barve na osnovi konopljinega olja.
Dokazi, da je bila konoplja prisotna v gradbeništvu, so vidni v Indiji in na Japonskem. V Indiji stoji svetišče Ellora Caves, staro 1500 let, ki je bilo izklesano iz skal in stoji še danes. To svetišče je bilo ohranjeno bolj kot druga svetišča iz istega obdobja, saj ima v ometu vsaj 10 % konoplje – skupaj z glino in apnom. Vlakna in smola iz konoplje so omogočila trajnost, trdnost ter odpornost na vlago in insekte. V japonskem mestu Nagano še vedno stoji hiša iz konoplje, zgrajena leta 1698. Je pod zaščito in spada med japonsko kulturno dediščino.
V gradbeništvu sta najbolj pogosti dve surovini: pezdir (oleseneli del stebla) in konopljina vlakna, ki se uporablja za izdelavo kompozitnega materiala imenovanega hempcrete ali konopljin beton, medtem ko se konopljina vlakna uporabljajo kot osnova za proizvodnjo mehkih izolacij (npr. namesto kamene volne).
Konopljin beton, sestavljen iz konopljinega pezdirja in mešanice apna, ima v gradbeništvu velik potencial. Uporablja se lahko pri leseni skeletni gradnji kot odličen izolacijski material ter je uporaben tudi pri prenovi obstoječih stavb. Konopljin beton ima odlično razmerje med toplotno prevodnostjo in sposobnostjo akumulacije toplote, s čimer zagotavlja visoko udobje bivanja. Ker je difuzno odprt, omogoča prehajanje vlage, obenem pa je požarno odporen in dober izolator hrupa.
Ena izmed prednosti uporabe konoplje v gradbeništvu je tudi njena sposobnost shranjevanja ogljika. Med hitro rastjo konoplja v svoji biomasi absorbira veliko ogljika, po vgradnji konopljenega materiala pa se začne dodatna akumulacija ogljika. To pomeni, da lahko 1 m3 konopljinega zidu skladišči do 130 kg ogljika.
Konoplja v gradbeništvu je vedno pogosteje prisotna tudi danes. S svojimi lastnostmi se uvršča med trajnostne gradbene materiale, ki prispevajo k zmanjšanju ogljičnega odtisa gradbene industrije ter spodbujajo trajnostno in ekološko gradnjo. Vir.
Razstrupljanje telesa je proces odstranjevanja škodljivih snovi iz telesa. Naše telo zapleten sistem za razstrupljanje, ki ga sestavljajo številni organi in imajo pomembno vlogo pri odstranjevanju škodljivih snovi iz telesa. Zato je izjemno pomembno, da skrbimo za njihovo zdravje, saj zaradi preobremenjenosti in nezdravega načina življenja morda ne morejo učinkovito opravljati svojih nalog.
Če se v našem telesu nabere preveč strupenih snovi, se lahko mehanizem razstrupljanja upočasni, s čimer škodljive snovi v telesu ostanejo predolgo, kar lahko oteži presnovo in povzroči prebavne težave, kot so napenjanje, zaprtje in alergije. Preobremenjenost organov lahko povzroči tudi povečanje telesne teže, izčrpanost, kronično utrujenost in druge zdravstvene težave.
S prehrano, ki vsebuje veliko vlaknin, antioksidantov in drugih hranilnih snovi, lahko telesu in organom pomagamo pri razstrupljanju. Izogibati se je potrebno predelanim in visoko procesiranim živilom. Pomembno je, da pijemo dovolj vode, saj ta pomaga pri izločanju strupenih snovi iz telesa skozi uriniranje in znojenje. Redna telesna dejavnost lahko pomaga tudi pri spodbujanju cirkulacije in izločanju toksinov skozi znojenje.
Glavni organ, ki sodeluje v procesu razstrupljevanja, so jetra. Poleg tega, da pretvarjajo strupene snovi, izločajo škodljive snovi iz telesa. Poleg jeter sodelujejo tudi drugi organi: ledvice filtrirajo kri in odstranjujejo odvečno vodo in odpadne snovi iz telesa. Prebavni sistem odstranjuje odpadne snovi iz hrane, ki jih ne moremo prebaviti. Pljuča izločajo ogljikov dioksid, ki je stranski produkt dihanja. Ožilje omogoča pretok krvi, ki prenaša hranila in kisik po telesu ter odstranjuje odpadne snovi. Koža izloča odvečno vodo in sol iz telesa skozi znojne žleze.
Če želimo pomagati svojemu telesu pri naravnem razstrupljanju, morate poskrbeti za zdrav način življenja. To vključuje zdravo prehrano, redno telesno aktivnost, dovolj spanja, zmanjšanje stresa in omejevanje izpostavljenosti škodljivim snovem, kot so alkohol, tobak in onesnažen zrak. Omeniti velja tudi kozmetične izdelke, ki lahko vsebujejo različne kemikalije.
CBD, oziroma izdelki s kakovostnim izvlečkom tega najbolj znanega kanabinoida, lahko pomagajo pri razstrupljanju telesa tako, da deluje kot antioksidant in protivnetno sredstvo. Vnetja so namreč lahko posledica kopičenja toksinov. Poleg tega lahko CBD pomaga pri lajšanju stresa in tesnobe, kar lahko zmanjša negativne učinke stresa na organe, ki sodelujejo pri razstrupljanju telesa. (vir)
Mediteranska dieta je način prehranjevanja in temelji na tradicionalni prehrani prebivalcev Sredozemlja, ki imajo zelo visoko življenjsko dobo. Te države se lahko pohvalijo z ugodno klimo za gojenje zelenjave. Španija, denimo, je največja proizvajalka oliv, s čimer oskrbuje 40% svetovnega trga. Dieta je znana po visoki vsebnosti zdravih maščob, zelenjave, sadja, polnovrednih žitaric, stročnic, oreščkov in semen ter zmerni vsebnosti rib, perutnine, jajc in mlečnih izdelkov. Rdeče meso se uživa le občasno, kot priloge pa so na krožniku kruh, testenine, polenta, riž in krompir. Za pripravo jedi se na splošno uporablja olivno olje, ki je tudi glavni vir maščob, katerih celoten vnos zajema do 35 % vseh kalorij.
Raziskave so pokazale, da mediteranska dieta zmanjšuje tveganje za srčno-žilne bolezni, rak, diabetes tipa 2 in nevrodegenerativne bolezni, kot je Alzheimerjeva bolezen. Mediteranska dieta vključuje veliko zelenjave, ki je bogata z antioksidanti, vlakninami in drugimi hranili, ki so koristna za zdravje. Poleg tega se v tej dieti uporabljajo zdrave maščobe, kot so oljčno olje, oreščki in semena, ki izboljšajo krvni tlak in pomagajo zmanjšati vnetja (tako kot denimo izdelki s CBD). Vključuje tudi veliko rib in morskih sadežev (losos, skuša, sardele, tuna, jastog, kozice), ki vsebujejo omega-3 maščobne kisline, te pa so pomembne za zdravje srca in možganov. Poleg sodi še zmerno uživanje rdečega vina, ki je prav tako bogat z antioksidanti.
Prednost mediteranske diete je tudi cenovna dostopnost, saj je ta hrana relativno ugodna, veliko pa je lahko pridelamo tudi doma. Zelenjavo, ki jo pogosto srečamo pri tej dieti, najdemo tudi na domačem vrtu: paradižnik, kumare, paprika, bučke, jajčevci, artičoke, čebula, špinača, brokoli, zelje, blitva, ohrovt. A previdnost vseeno ni odveč; mediteranska dieta kljub enostavnosti morda ni primerna za ljudi, ki imajo alergije ali intoleranco na oreščke, ribe ali mlečne izdelke … Prav tako je pomembno, da se ljudje z visokim tveganjem za srčno-žilne bolezni ali drugimi zdravstvenimi težavami posvetujejo s svojim zdravnikom.
Vneto grlo ponavadi pomeni, da v grlu čutimo bolečino, srbečico ali pa celo žgečkanje. Vzroki za vnetje grla so običajno virusni, redkeje pa bakterijski. Te je potrebno obravnati resneje, najbolje s posvetom zdravnika, ki bo morda predpisal antibiotik. Pri virusnih vnetjih pa sta za vneto grlo pogosto krivca prehlad ali gripa in kljub temu, da boste zaradi tega morda vseeno obiskali zdravnika, obstaja kar nekaj nasvetov, ki lahko blagodejno vplivajo na vneto grlo oziroma s katerimi si lahko lajšate simptome.
Konopljin izvleček, bogat s kanabinoidi (CBD in ostali) v telesu deluje protivnetno in je neke vrste analgetik, ima pa tudi antibakterijske in antivirusne lastnosti, kar potrjujejo številne študije. Ena izmed njih ugotavlja, da ima kombinacija kanabinoidov CBD, CBG in CBD+THC in vivo protivnetni učinek in da bi to lahko zmanjšalo vnetja na številnih patofizioloških procesih.
Morda z vnosom kanabinoidov ne boste nujno ozdravili prehlada, bodo pa zato morda omilili spremljajoče simptome. Tudi naši kupci poročajo o pozitivnih učinkih, kar si razlagamo, da študije (ki bi si jih sicer želeli več in so dokaj redke), potrjujejo izkušnje številnih ljudi doma in po svetu.
K terapiji s CBD smolo ali CBD kapljicami pa lahko dodate tudi grgranje močno slane vode, grgranje v kombinaciji z žajbljom in/ali islandskim lišajem. Za oboje obstaja tudi čaj, ki ga v manj koncetrirani obliki lahko tudi spijete. Mnogi so zadovoljni tudi z ingverjevim čajem, ki mu dodamo kurkumo in cimet. Ingver je znan po svojih protivirusnih in antibakterijskih lastnostih, medtem ko sta cimet in kurkuma polna antioksidantov in imata lahko protivnetne lastnosti ter pomagata v boju proti bakterijskim in glivičnim okužbam. Izredno učinkovit je tudi propolis, ki mora biti visoko koncentriran in obvezno na alkoholni bazi. Tega lahko morda kupite pri lokalnem čebelarju. Priporočljiv je tudi počitek, veliko tople tekočine in ustrezno vlažen zrak. (Viri: 1 | 2 | 3)
Motnja pozornosti (ADHD) sodi med tista stanja, za katera bi si mnogi želeli več raziskav, saj v tem trenutku sicer ni veliko kliničnih študij, ki bi dokazovale pozitivne vplive konoplje. Je pa na voljo ena študija, kjer so osebam z ADHD dozirali izvleček konoplje, kjer sta bila CBD in THC v enakovrednem razmerju. Tem osebam se je zmanjšala hiperaktivna in impulzivna komponenta ADHD, ni pa podatka, kako je eksperiment vplival na njihovo pozornost. Ker je THC v Sloveniji prepovedana psihoaktivna učinkovina in povzroča občutek omame, se je morda bolje osredotočiti na CBD.
Čeprav konkretnih raziskav o direktnem vplivu CBD na motnjo pozornosti (ADHD) ni, pa je vredno omeniti ostale znane informacije, kako je motnja pozornosti povezana s kanabinoidom CBD. Ta posredno vpliva na CB1 receptorje, za katere nekateri strokovnjaki trdijo, da igrajo ključno vlogo pri regulaciji dopamina in serotonina.
CBD morda direktno ne poveča nivoja serotonina, pač pa lahko vpliva na to, kako se možganski receptorji odzivajo na serotonin, ki je že v telesu. Prav tako lahko CBD z interakcijo s kanabinoidnimi receptorji endokanabinoidnega sistema v telesu poveča nivo dopamina. Ko se ta interakcija zgodi, so dopaminski receptorji v možganih in telesu spodbujeni, da sprostijo več dopamina, kar lahko poveča proizvodnjo dopamina. Dopamin in endokanabinoidni sistem pa sta v dvosmernem razmerju. Dopamin v možganih pospešuje sproščanje endokanabinoidov, endokanabinoidni sistem pa zavira prekomerno sproščanje dopaminskih nevrotransmiterjev z upočasnjemim sproščanjem endokanabinoidov, ki se vežejo na receptorje CB1.
Ali lahko izdelki, bogati s kanabinoidom CBD vseeno pomagajo? CBD kapljice ali CBD smola, ki so pridelane na domači način, imajo velik potencial, da se doseže ustrezno visoka koncentracija kanabinoida CBD (med 32% – 42%) in ostalih koristnih kanabinoidov. In ravno CBD lahko po mnenju znanstvenikov vpliva na regulacijo dopamina, katerega pomankanje je pogosto opaziti pri osebah za ADHD. Viri: 1 | 2 | 3 | 4 | 5
Društvo onkoloških bolnikov Slovenije 15. februarja ob 15. 30 na Medicinski fakulteti v Ljubljani organizira predavanje in pogovor, kjer bodo izpostavili pomen konoplje in njen zdravilni potencial pri zdravljenju raka in njeno uporabo v Sloveniji. Predstavili bodo analizo stanja v Sloveniji in v svetu ter potencialne možnosti za izboljšanje situacije.
Vedno pogosteje namreč pri bolnikih pogovor nanese na temo konoplje in njenih pripravkov. Velika večina bolnikov in strokovne javnosti nima dovolj znanja za kompetentni diskusijo na to temo, v oči pa bode tudi dejstvo, da se bolniki oskrbujejo s konopljinimi pripravki konoplje na črnem trgu, ki niso nujno preverjeni.
V društvu ocenjujejo, da je skrajni čas, da se tudi v Sloveniji začnemo resno in odgovorno obnašati do vseh, ki jim konopljini pripravki lahko pomagajo pri lajšanju težav. Pomembno je, da se zdravilnega pomena konoplje zavedajo tudi v politiki, ki je v 10. členu sklenjenega koalicijskega dogovora zapisala obljubo, da bo to področje uredila. Prijava in potrditev udeležbe na dobslo@siol.net.
Številna znanstvena dognanja in klinične študije v zadnjih desetih letih so si enotni: uporaba konoplje v medicini ima brez dvoma klinično korist pri mnogih zdravstvenih stanjih. Neuporaba je zato posledično škodljiva za družbo in kot taka ne bi smela biti dopustna. Po mnenju strokovnjakov v okviru slovenskega inštituta iCanna (dr. Červek, dr. Neubauer, dr. Pedija, dr. Lah, dr. Nolimal, dr. Bagar) je vpeljava kanabinoidov v zdravstveni sistem nujna za doseganje ciljev medicine in nudenje najboljše in naustreznejše zdravstvene oskrbe bolnikov. Dotaknili so se tudi pojma odvisnosti, kjer smatrajo, da je ta kontekstualno manj pomembna pri pri bolnikih z neozdravljimi boleznimi.
Omenjeni strokovnjaki so konec leta 2021 predlagali prerazvrstitev konoplje in kanabinoidov iz 1. skupine prepovedanih drog v nižjo skupino. Prav tako so predlagali ureditev sistema za predpisovanje kanabinoidov, kar je so v nekaterih državah že izvedli (ZDA, Kanada, Nizozemska, Nemčija, Izrael) in organizacijo strokovnih smernic za uporabo le-teh. Pomembno bi bilo tudi izobraževanje zdravstvenega kadra na tem področju, ki je zaenkrat še vedno stigmatizirano. Obstaja namreč dovolj dokazov o pomembnosti človeškega endokanabionidnega sistema, kot tudi dovolj strokovne (in dostopne) literature, ki bi omogoča izobraževanje o uvrstitvi konoplje v medicino.
Uporaba konoplje v medicini bi potrebovala tudi ustrezen vir financiranja na, kar se v EU že dogaja, saj so evropski poslanci pozvali k formiranju pravne definicije konoplje v medicinske namene in članicam EU predlagali zagotovitev finančnih sredstvev za namene in potrebe raziskovanja.
Slovenski strokovnjaki opozarjajo tudi na 32. odstavek Helsinške deklaracije, ki pravi, da sme zdravnik pri zdravljenju z bolnikovo privolitvijo uporabiti nedokazane profilaktične, diagnostične in terapevtske ukrepe, če presodi, da ponujajo upanje za povrnitev zdravja, olajšanje trpljenja ali rešitev življenja. Če je mogoče, naj ukrepi postanejo predmet raziskave, ki naj bo načrtovana tako, da bo njihovo varnost in učinkovitost mogoče ocenjevati, informacoje pa zapisati in (če je primerno) tudi objaviti.
Pri Canadocu imamo radi zdrav način življenja, ki zajema številne aspekte. Mednje sodi možgansko valovanje, ki deluje na različnih frekvencah, s čimer naše telo bodisi opravlja regeneracijo bodisi pa opravlja zahtevne miselne naloge. Z ustreznimi tehnikami (meditacija, sproščanje) lahko prehajamo med frekvencami možganskega valovanja, pri sprostitvi pa si lahko pomagamo tudi s konopljinimi kapljicami ali s CBD smolo.
Gama frekvence (30 – 100 Hz) so dosežene, ko smo zelo fokusirani, saj imajo možgani visoko tendenco za reševanje problemov in nalog, obenem pa iz vseh delov zbirajo informacije, potrebne v tistem trenutku. Gama valovanje je povezano s spomini in deluje v temporalnem delu možganov. Ljudje z visokimi valovi gama so sposobnejši ohranjati spomine, hitreje rešujejo težave, imajo večjo pozornost in boljši dolgoročni spomin. Gama valovi se žal pojavljajo tudi pri boleznih, kot so Alzheimerjeva. epilepsija, shizofrenija in jih pogosto spremlja visoka stopnja stresa in tesnobe. Vsi deli možganov so povezani s gama frekvencami, saj imajo nalogo združevati informacije iz vseh delov možganov.
Beta frekvence (12 – 30 Hz) pomenijo stanje aktivne zavesti in se pojavijo v stanju ko se ukvarjamo z aktivnostmi, kot so vožnja avta, delo v službi, računanje in pisanje. Gre za neke vrste delovno temperTo je stanje, ki ga odrasli večinoma doživljajo skozi dan. V tem stanju pride do stresa, težav s pozornostjo, živčnosti in drugih obnašanj, ki negativno vplivajo na naše psihofizično stanje. Lev možganski del, odgovoren za logiko, analitiko in motoriko, je v tem stanju bolj aktiven. V beta stanju se učimo in raziskujemo discipline kot so matematika, fizika, kemija itd. Večina ljudi v ostane v tem stanju vse življenje.
Alfa frekvence (7 – 12 Hz) predstavljajo stanje je stanje sproščene pozornosti. V tem stanju se aktivira desna hemisfera, ki je odgovorna za jezik, kreativnost, ritem in sintezo. To je stanje, ko se začne meditacija in velja za ugodno stanje za učenje podatkovnega tipa znanja (tuji jeziki). Prednosti tega stanja vključujejo sproščenost, hitro dojemanje dejstev, dobro pomnenje in dostop do podzavesti. V tem stanju naj ne bi bilo prostora za ego, zamere in očitke. Te frekvence prinašajo naravno udobje, srečo, mir in harmonijo. V tem stanju se krepi imunski sistem, izboljšata se cirkulacija in dihanje, sprošča se stres. Alfa stanje lahko pomaga pri kreativnem razmišljanju in izražanju. To stanje je pogosto povezano tudi z intuicijo.
Theta frekvence (4 – 7 Hz). V tem stanju globoke sproščenosti (meja med zavednim in nezavednim) lahko občutimo intenzivne vizualizacije in smo bolj motivirani. Aktivira se tudi proces samozdravljenja. Redna praksa v tem stanju lahko izboljša intuicijo, sposobnost reševanja problemov in tehniko zavestnega manifestiranja. Otroci do 6. leta starosti imajo veliko theta frekvenc, kar pojasnjuje njihovo visoko sposobnost učenja. V theta stanju smo tik pred tem, da zaspimo, aktivnost razmišljanja je krepko manjša. Tudi tukaj ni težav z egom in z ostalimi podzavestnimi programi, ki v beta stanju sabotirajo željene spremembe.
Delta frekvence (0,1 – 4 Hz) so stanje globokega spanja, zdravljenja in globoke meditacije. Možgani in telo so v tem stanju zelo mirni. V delta stanju se proizvaja hormon za rast in zdravje, zato je zelo pomembno za krepitev telesa in duha. V tem stanju smo najbolj odporni na stres in živčno napetost. Ko spimo v delta stanju, se počutimo popolnoma obnovljene in polne energije. V delta stanju se proizvaja tudi dopamin, kar nas pripelje do občutka zadovoljstva in sreče. Delta stanje nam lahko pomaga, da se počutimo mirne, zadovoljne in da imamo večjo sposobnost učenja in kreativnega mišljenja. Lahko nam pomaga tudi pri zdravljenju telesnih obolenj, kot so bolezni srca, anksioznosti, depresije in druge duševne težave.
