Konoplja v medicini, avtorica: Tanja Bagar
By Slovenska konoplja

Knjiga “Konoplja v medicini”

Konec lanskega leta je izšla knjiga avtorice doc. dr. Tanje Bagar z naslovom “Konoplja v medicini”, v kateri piše o zgodovinskih vidikih industrijske konoplje (Cannabis sativa L.) in o ostalih pomembnih dejstvih te vedno bolj popularne rastline. Natančno je predstavila tudi funkcijo in delovanje endokanabinoidnega sistema, ki je zaslužen za uravnavanje mnogih procesov v telesu. Avtorica se je osredotočila tudi na informacije o izboljšanju zdravja, v razumljivem jeziku pa ponudila številne razlage in dejstva o konoplji. Dotaknila se je tudi medicinskega poglavja, kjer pojasnjuje, kako se lahko kanabinoidi uporabljajo kot dopolnilna terapija. Bralcem utegne biti zanimivo poglavje, ki opisuje, kako preveriti, ali endokanabinoidni sistem svojo vlogo še vedno opravlja v zadostni obliki.  Knjiga “Konoplja v medicini” ponuja tudi vsebino, ki je dognana na mnogih že objavljenih znanstvenih študijah. Kupite jo lahko na spletni strani iCanna.

Tanja Bagar se med drugim ukvarja z laboratorijskimi analizami produktov iz konoplje, z biokemijo, molekularno in celično biologijo v povezavi z endokanabinoidnim sistemom in delovanjem kanabinoidov.

endokanabinoidni sistem
By Slovenska konoplja

Endokanabinoidni sistem

Pomembna komponenta človeškega telesa je endokanabinoidni sistem, za katerega lahko trdimo, da je nekakšne vrste kontrolno-nadzorna enota našega organizma. Človeško telo ne proizvaja le lastnih kanabinoidov, ampak ima vzpostavljen celovit signalni sistem, imenovan tudi endokanabinoidni sistem, ki so ga v sodobni medicini odkrili sorazmerno pozno: receptor CB1 šele leta 1988 in receptor CB2 leta 1993. Primarni funkciji endokanabinoidnega sistema naj bi bili spreminjanje energije in počutja ter zaščita telesa proti boleznim in poškodbam, saj endokanabinoidni sistem regulira stopnjo vnetij, bolečin, zdravja kosti, energije, zdravja možganov in hormonskega ravnovesja.

Endokanabinoidni sistem je sestavljen iz endokanabinoidov, kanabinoidnih receptorjev in encimov. Dobro raziskana in najbolj poznana sta dva endokanabinoida: anandamid (AEA), ki je analog THC-ja in 2-arahidonoilglicerol (2-AG), ki je analog CBD-ja. Endokanabinoidi so kemične spojine, ki telesu pomagajo vzdrževati ravnovesje oz. homeostazo. Tako endokanabinoidni sistem v primeru bolezni poveča svojo aktivnost in zato je lahko koristno tudi preventivno uživanje kanabinoidov, ki jih najdemo v na trgu.

Receptorjev je v našem telesu nedvomno še več vrst, a sta zaenkrat odkrita dva: CB1 in CB2, ki sta distribuirana različno po telesu. CB1 receptorja je največ v centralnem živčnem sistemu medtem, ko je CB2 receptor po telesu razporejen bolj enakomerno – v celicah imunskega sistema, v prebavnem traktu in perifernem živčevju. Te receptorje imamo v vsaki celici telesa, kjer upravljajo apetit, prebavo, lakoto, spanec, motorične funkcije, bolečino, razpoloženje, imunski sistem, telesno temperaturo, plodnost, spomin …

Encimi, ki sodelujejo v tem sistemu, skrbijo za pravilno nastajanje in razgradnjo kanabinoidov ter tako omogočijo optimalno delovanje endokanabinoidnega sistema. Po trenutnem razumevanju naj bi endokanabinoidni sistem sestavljalo tudi 5 encimov: DAGL-α (sinteza 2-AG), DAGL-β (sinteza 2-AG), NAPE selektivna fosfolipaza-D (sinteza AEA), MAGL (razkroj 2-AG), FAAH (razkroj AEA).

Na svetovnem spletu je moč zaslediti dokumentarni film raziskovalne skupune pod vodstvom dr. Raphaela Mechoulama.