Prebavila in endokanabinoidni sistem
Avtor: Slovenska konoplja

Prebavila in endokanabinoidni sistem

Prebavila oz. prebavni sistem delimo na prebavno cev in druge organe, ki sodelujejo pri prebavi (trebušna slinavka in jetra). Hrana se po prebavni cevi premika in iz nje se absorbirajo hranilne snovi, ki oskrbujejo telo z energijo in s hranili za delovanje celic. Začne v ustih, kjer se hrana s pomočjo žvečenja in sline pripravi za prehod v želodec preko požiralnika. V želodcu se izločajo želodčna kislina in prebavni sokovi, ki hrano razgradijo in pripravijo za absorpcijo aktivnih snovi v črevesju. V začetnem delu tankega črevesja se izločajo prebavni encimi in žolč, v tankem in debelem črevesju pa se absorbirajo hranila in oblikuje blato. Prebavila so lahko tarča različnih bolezenskih procesov, ki povzročijo vnetja, tumorje in avtoimunska stanja.

Endokanabinodni sistem je sestavljen iz endokanabinoidov, kanabinoidnih receptorjev in encimov ter med drugim vpliva tudi na prebavo. Kanabinoidni receptorji so ključni del enteričnega živčnega sistema, ki ima ključno vlogo pri delovanju prebavil.  Preko endokanabinoidnega sistema lahko kanabinoidi vplivajo na gibljivost prebavnega trakta in izločanje prebavnih sokov, obenem pa izboljšajo simptome, kot so bolečine v trebuhu, slabost, peristaltika in pogostost odvajanja blata. Čeprav so raziskave redke, so živalske študije pokazale, da lahko kanabinoidi pri vnetnih črevesnih boleznih delujejo protivnetno in zmanjšujejo krče ter povečano gibljivost črevesja. Vnos kanabinoidov pri kroničnih vnetnih boleznih (Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis) se je izboljšal nadzor nad simptomi in zmanjšanjal poslabšanja ter komplikacije.

Fitokanabinoidi so snovi, ki se nahajajo v rastlinah, največ pa jih najdemo v konoplji. Eden najbolj raziskanih fitokanabinoidov sta kanabidiol (CBD) in kanabigerol (CBG), ki sta po delovanju podobna endokanabinoidom. CBD (naj bo v obliki kapljic ali paste) ima številne protivnetne antioksidativni in nevroprotektivne učinke in v primeru sindroma prepustnega črevesa lahko pomaga pri ponovni vzpostavitvi zdrave črevesne barierne funkcije in zmanjšanju brazgotinjenja med celjenjem.

Ne pozabimo, da sta za zdravje črevesja pomembna primerna prehrana in zdrav življenjski slog. Pri uporabi kanabinoidov za izboljšanje zdravja črevesja je pomembno upoštevati morebitne interakcije z drugimi zdravili in možne stranske učinke, zato se je pred uporabo potrebno posvetovati s strokovnjakom. (Vir: dr. Ž. Perdija, iCanna)

Industrijska konoplja
Esencialne maščobne kisline in endokanabinoidni sistem
Avtor: Slovenska konoplja

Esencialne maščobne kisline in endokanabinoidni sistem

Esencialne maščobne kisline so večkrat nenasičene maščobne kisline, ki so nujno potrebne za funkcije človeškega organizma. Telo jih samostojno ne more proizvesti, zato jih je treba zaužiti s hrano. Leta 1923 so jih odkrili prvič in jim takrat nadeli ime vitamin F.

Danes v sodobnem in razvitem svetu pojemo manj ribjega mesa, oreščkov in zelenjave, ki so pomemben vir omega-3 maščobnih kislin. Po drugi strani pa zaužijemo več jedi iz žita, ki je bogato z omega-6 maščobnimi kislinami. Idealno razmerje med maščobnimi kislinami bi naj bilo med 2:1 in 3:1, pri čemer je bilo to razmerje leta 1800 celo 1:1. Danes se to razmerje približa vrednosti 15:1, kar negativno vpliva na zdravje našega organizma, saj se s tem povečujejo možnosti za številne srčno-žilne in avtoimune bolezni, krvni tlak, rak …

Nedavne ugotovitve so pokazale, kako so esencialne maščobne kisline povezane z endokanabinoidnim sistemom. Endokanabinoidi so namreč stranski produkti maščobnih kislin, kar pomeni, da zadosten vnos omega-3 maščobnih kislin blagodejno vpliva na kanabinoidni receptor CB1, ki ima pomembno vlogo pri vnetnih procesih v telesu. Dva od treh glavnih omega-3 maščobnih kislin, EPA (eikozapentaenojska kislina) in DHA (dokozaheksaenojska kislina) torej proizvajata derivate, ki se vežejo na receptorja CB1 in CB2. To pomeni, da so ti derivati omega-3 maščobnih kislin interpretirani kot endokanabinoidi.

Prehrana je, kot ugotovljeno že mnogokrat, pomembna za optimalno delovanje človeškega telesa. Zato bodimo pozorni na razmerje vnosa esencialnih maščobnih kislin. Potrudimo se jesti več morske hrane (sardine, losos, tuna, postrvi, lignji, ostrige). Dodajmo tudi orehe, lanena semena, tofu, špinačo, buče, brstični ohrovt … Slabe maščobe (hitra hrana, peciva, slaščice, ipd) je torej priporočljivo nadomestiti z dobrimi oziroma poskrbeti za bolj optimalno razmerje. S tem bomo okrepili tudi delovanje endokanabinoidnega sistema, ki ima v našem telesu pomembno vlogo.

Spomnimo, ko telo porabi lastne kanabinoide, se jih lahko nadomesti s sintetičnimi ali z rastlinskimi. Slednji so prisotni v industrijski konoplji, pri kateri lahko z ustrezno pridelavo dobimo izvleček s polnim spektrom kanabinoidov. V najbolj razširjeni obliki ga najdete v konopljinih kapljicah in konopljini smoli.

(Viri: 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10)

Splošno
Konoplja v medicini, avtorica: Tanja Bagar
Avtor: Slovenska konoplja

Knjiga “Konoplja v medicini”

Konec lanskega leta je izšla knjiga avtorice doc. dr. Tanje Bagar z naslovom “Konoplja v medicini”, v kateri piše o zgodovinskih vidikih industrijske konoplje (Cannabis sativa L.) in o ostalih pomembnih dejstvih te vedno bolj popularne rastline. Natančno je predstavila tudi funkcijo in delovanje endokanabinoidnega sistema, ki je zaslužen za uravnavanje mnogih procesov v telesu. Avtorica se je osredotočila tudi na informacije o izboljšanju zdravja, v razumljivem jeziku pa ponudila številne razlage in dejstva o konoplji. Dotaknila se je tudi medicinskega poglavja, kjer pojasnjuje, kako se lahko kanabinoidi uporabljajo kot dopolnilna terapija. Bralcem utegne biti zanimivo poglavje, ki opisuje, kako preveriti, ali endokanabinoidni sistem svojo vlogo še vedno opravlja v zadostni obliki.  Knjiga “Konoplja v medicini” ponuja tudi vsebino, ki je dognana na mnogih že objavljenih znanstvenih študijah. Kupite jo lahko na spletni strani iCanna.

Tanja Bagar se med drugim ukvarja z laboratorijskimi analizami produktov iz konoplje, z biokemijo, molekularno in celično biologijo v povezavi z endokanabinoidnim sistemom in delovanjem kanabinoidov.

Industrijska konoplja
endokanabinoidni sistem
Avtor: Slovenska konoplja

Endokanabinoidni sistem

Pomembna komponenta človeškega telesa je endokanabinoidni sistem, za katerega lahko trdimo, da je nekakšne vrste kontrolno-nadzorna enota našega organizma. Človeško telo ne proizvaja le lastnih kanabinoidov, ampak ima vzpostavljen celovit signalni sistem, imenovan tudi endokanabinoidni sistem, ki so ga v sodobni medicini odkrili sorazmerno pozno: receptor CB1 šele leta 1988 in receptor CB2 leta 1993. Primarni funkciji endokanabinoidnega sistema naj bi bili spreminjanje energije in počutja ter zaščita telesa proti boleznim in poškodbam, saj endokanabinoidni sistem regulira stopnjo vnetij, bolečin, zdravja kosti, energije, zdravja možganov in hormonskega ravnovesja.

Endokanabinoidni sistem je sestavljen iz endokanabinoidov, kanabinoidnih receptorjev in encimov. Dobro raziskana in najbolj poznana sta dva endokanabinoida: anandamid (AEA), ki je analog THC-ja in 2-arahidonoilglicerol (2-AG), ki je analog CBD-ja. Endokanabinoidi so kemične spojine, ki telesu pomagajo vzdrževati ravnovesje oz. homeostazo. Tako endokanabinoidni sistem v primeru bolezni poveča svojo aktivnost in zato je lahko koristno tudi preventivno uživanje kanabinoidov, ki jih najdemo v na trgu.

Receptorjev je v našem telesu nedvomno še več vrst, a sta zaenkrat odkrita dva: CB1 in CB2, ki sta distribuirana različno po telesu. CB1 receptorja je največ v centralnem živčnem sistemu medtem, ko je CB2 receptor po telesu razporejen bolj enakomerno – v celicah imunskega sistema, v prebavnem traktu in perifernem živčevju. Te receptorje imamo v vsaki celici telesa, kjer upravljajo apetit, prebavo, lakoto, spanec, motorične funkcije, bolečino, razpoloženje, imunski sistem, telesno temperaturo, plodnost, spomin …

Encimi, ki sodelujejo v tem sistemu, skrbijo za pravilno nastajanje in razgradnjo kanabinoidov ter tako omogočijo optimalno delovanje endokanabinoidnega sistema. Po trenutnem razumevanju naj bi endokanabinoidni sistem sestavljalo tudi 5 encimov: DAGL-α (sinteza 2-AG), DAGL-β (sinteza 2-AG), NAPE selektivna fosfolipaza-D (sinteza AEA), MAGL (razkroj 2-AG), FAAH (razkroj AEA).

Na svetovnem spletu je moč zaslediti dokumentarni film raziskovalne skupune pod vodstvom dr. Raphaela Mechoulama.

Splošno