Konoplja v gradbeništvu
Številne arheološke najdbe dokazujejo, da je bila konoplja v preteklosti izjemno cenjena ter da je na našem planetu prisotna že veliko dlje kot človek. Zanimivo je, da so se uporabljali vsi deli rastline. Semena so bila uporabljena kot hrana, cvetovi v duhovnih obredih, korenine za tinkture in mazila, stebla za vrvi in tkanine, pogosto pa so jo uporabljali tudi kot gradbeni material. Najstarejši dokaz o uporabi konoplje izvira iz Kitajske, kjer so v odtisih na keramiki kulture Jangšao iz 5. tisočletja pr. n. št. našli sledi konoplje. Konoplja se je uporabljala tudi za izdelavo vrvi in ladijske opreme v Rusiji, Grčiji, Španiji in celo na Britanskem otočju. Ko je Krištof Kolumb leta 1492 izplul iz Španije v iskanju direktnega morskega prehoda v Azijo, so bile vrvi in jadra njegovih treh ladij v celoti izdelabe iz konopljinih vlaken.
Konoplja se je uporabljala tudi za izdelavo tekstila v Mezopotamiji in Egiptu, do leta 1820 pa je bilo kar 80 % tekstila narejenega iz konoplje. Prve kavbojke Levi-Strauss za rudarje so bile izdelane iz konopljinega blaga, prvotno namenjenega za izdelavo jader. Stari kitajski obrtniki so bili med prvimi, ki so izdelovali papir iz konoplje, kasneje pa se je konoplja uporabila tudi za izdelavo knjig in bankovcev. Na konopljin papir je bila celo natisnjena ameriška Deklaracija o neodvisnosti. Olje iz konopljinih semen je bilo osnova za veliko barv in lakov, medtem ko je večina zgodnjih umetniških del nastala na slikarskih platnih iz konoplje. Leonardo da Vinci je za Mona Lizo uporabil platno iz konoplje in barve na osnovi konopljinega olja.
Dokazi, da je bila konoplja prisotna v gradbeništvu, so vidni v Indiji in na Japonskem. V Indiji stoji svetišče Ellora Caves, staro 1500 let, ki je bilo izklesano iz skal in stoji še danes. To svetišče je bilo ohranjeno bolj kot druga svetišča iz istega obdobja, saj ima v ometu vsaj 10 % konoplje – skupaj z glino in apnom. Vlakna in smola iz konoplje so omogočila trajnost, trdnost ter odpornost na vlago in insekte. V japonskem mestu Nagano še vedno stoji hiša iz konoplje, zgrajena leta 1698. Je pod zaščito in spada med japonsko kulturno dediščino.
V gradbeništvu sta najbolj pogosti dve surovini: pezdir (oleseneli del stebla) in konopljina vlakna, ki se uporablja za izdelavo kompozitnega materiala imenovanega hempcrete ali konopljin beton, medtem ko se konopljina vlakna uporabljajo kot osnova za proizvodnjo mehkih izolacij (npr. namesto kamene volne).
Konopljin beton, sestavljen iz konopljinega pezdirja in mešanice apna, ima v gradbeništvu velik potencial. Uporablja se lahko pri leseni skeletni gradnji kot odličen izolacijski material ter je uporaben tudi pri prenovi obstoječih stavb. Konopljin beton ima odlično razmerje med toplotno prevodnostjo in sposobnostjo akumulacije toplote, s čimer zagotavlja visoko udobje bivanja. Ker je difuzno odprt, omogoča prehajanje vlage, obenem pa je požarno odporen in dober izolator hrupa.
Ena izmed prednosti uporabe konoplje v gradbeništvu je tudi njena sposobnost shranjevanja ogljika. Med hitro rastjo konoplja v svoji biomasi absorbira veliko ogljika, po vgradnji konopljenega materiala pa se začne dodatna akumulacija ogljika. To pomeni, da lahko 1 m3 konopljinega zidu skladišči do 130 kg ogljika.
Konoplja v gradbeništvu je vedno pogosteje prisotna tudi danes. S svojimi lastnostmi se uvršča med trajnostne gradbene materiale, ki prispevajo k zmanjšanju ogljičnega odtisa gradbene industrije ter spodbujajo trajnostno in ekološko gradnjo. Vir.
