Vitamin D: viri, učinki in svetovni dan
2. november je Svetovni dan vitamina D, ki ga obeležujemo z namenom osveščanja o pomanjkanju tega ključnega vitamina za ohranjanje zdravja. Vitamin D ima ključno vlogo pri pravilnem delovanju človeškega telesa, vključno z zdravjem okostja in imunskega sistema. Znano je, da ga lahko tvorimo v koži ob izpostavljenosti soncu, vendar pa v zimskih mesecih in v jeseni to postane izziv, saj sončni žarki niso dovolj intenzivni. Raziskava Nutrihealth je razkrila, da večina prebivalcev Slovenije s hrano ne zagotovi zadostnih količin vitamina D, kar lahko vodi do pomanjkanja vitamina D.
Ta pomemben izziv se obravnava tudi v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta “Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D pri odraslih prebivalcih,” ki ga vodi Inštitut za nutricionistiko. Raziskava je pokazala, da je dodajanje vitamina D pomembno, pri čemer je količina vnosa ključna. Poleg tega se je izkazalo, da ljudje z višjo indeksno telesno maso potrebujejo večji vnos vitamina D. Rezultati nadaljnjih raziskav bodo razkrili, kateri dejavniki še vplivajo na preskrbljenost z vitaminom D.
Pri uravnoteženi prehrani so glavni viri vitamina D živila živalskega izvora. To so ribe in jajca. Rastlinska živila lahko vsebujejo vitamin D, vendar le, če gre za obogatene izdelke. Na žalost epidemiološki podatki kažejo, da večina prebivalcev Slovenije s hrano ne zadosti potrebam po tem vitaminu D, saj je v hrani večinoma prisoten v majhnih količinah. Zato je ozaveščanje o pomenu vitamina D in ustreznem prehranskem vnosu zelo pomembno za ohranjanje zdravja. Inštitut za nutricionistiko je razvil brezplačno spletno aplikacijo, ki omogoča oceno prehranskega vnosa vitamina D, kar lahko pripomore k boljši preskrbljenosti z vitamini in posledično k boljšemu zdravju.
Raziskave glede povezave med vitaminom D in kanabinoidom CBD so zaenkrat še v povojih. Obe snovi se izkazujeta kot obetavni vplivni dejavniki na zdravje in znani po svojih protivnetnih lastnostih, kar odpira možnost za njuno kombinacijo pri obvladovanju vnetnih težav. Raziskovalci prav tako razmišljajo o njuni morebitni sinergiji pri nevroloških stanjih, kot so epilepsija in anksioznost.