možgansko valovanje
By Slovenska konoplja

Možgansko valovanje

Pri Canadocu imamo radi zdrav način življenja, ki zajema številne aspekte. Mednje sodi možgansko valovanje, ki deluje na različnih frekvencah, s čimer naše telo bodisi opravlja regeneracijo bodisi pa opravlja zahtevne miselne naloge. Z ustreznimi tehnikami (meditacija, sproščanje) lahko prehajamo med frekvencami možganskega valovanja, pri sprostitvi pa si lahko pomagamo tudi s konopljinimi kapljicami ali s CBD smolo.

Gama frekvence (30 – 100 Hz) so dosežene, ko smo zelo fokusirani, saj imajo možgani visoko tendenco za reševanje problemov in nalog, obenem pa iz vseh delov zbirajo informacije, potrebne v tistem trenutku. Gama valovanje je povezano s spomini in deluje v temporalnem delu možganov. Ljudje z visokimi valovi gama so sposobnejši ohranjati spomine, hitreje rešujejo težave, imajo večjo pozornost in boljši dolgoročni spomin.  Gama valovi se žal pojavljajo tudi pri boleznih, kot so Alzheimerjeva. epilepsija, shizofrenija in jih pogosto spremlja visoka stopnja stresa in tesnobe. Vsi deli možganov so povezani s gama frekvencami, saj imajo nalogo združevati informacije iz vseh delov možganov.

Beta frekvence (12 – 30 Hz) pomenijo stanje aktivne zavesti in se pojavijo v stanju ko se ukvarjamo z aktivnostmi, kot so vožnja avta, delo v službi, računanje in pisanje. Gre za neke vrste delovno temperTo je stanje, ki ga odrasli večinoma doživljajo skozi dan. V tem stanju pride do stresa, težav s pozornostjo, živčnosti in drugih obnašanj, ki negativno vplivajo na naše psihofizično stanje. Lev možganski del, odgovoren za logiko, analitiko in motoriko, je v tem stanju bolj aktiven. V beta stanju se učimo in raziskujemo discipline kot so matematika, fizika, kemija itd. Večina ljudi v ostane v tem stanju vse življenje.

Alfa frekvence (7 – 12 Hz) predstavljajo stanje je stanje sproščene pozornosti. V tem stanju se aktivira desna hemisfera, ki je odgovorna za jezik, kreativnost, ritem in sintezo. To je stanje, ko se začne meditacija in velja za ugodno stanje za učenje podatkovnega tipa znanja (tuji jeziki). Prednosti tega stanja vključujejo sproščenost, hitro dojemanje dejstev, dobro pomnenje in dostop do podzavesti. V tem stanju naj ne bi bilo prostora za ego, zamere in očitke. Te frekvence prinašajo naravno udobje, srečo, mir in harmonijo. V tem stanju se krepi imunski sistem, izboljšata se cirkulacija in dihanje, sprošča se stres. Alfa stanje lahko pomaga pri kreativnem razmišljanju in izražanju. To stanje je pogosto povezano tudi z intuicijo.

Theta frekvence (4 – 7 Hz). V tem stanju globoke sproščenosti (meja med zavednim in nezavednim) lahko občutimo intenzivne vizualizacije in smo bolj motivirani. Aktivira se tudi proces samozdravljenja. Redna praksa v tem stanju lahko izboljša intuicijo, sposobnost reševanja problemov in tehniko zavestnega manifestiranja. Otroci do 6. leta starosti imajo veliko theta frekvenc, kar pojasnjuje njihovo visoko sposobnost učenja. V theta stanju smo tik pred tem, da zaspimo, aktivnost razmišljanja je krepko manjša. Tudi tukaj ni težav z egom in z ostalimi podzavestnimi programi, ki v beta stanju sabotirajo željene spremembe.

Delta frekvence (0,1 – 4 Hz) so stanje globokega spanja, zdravljenja in globoke meditacije. Možgani in telo so v tem stanju zelo mirni. V delta stanju se proizvaja hormon za rast in zdravje, zato je zelo pomembno za krepitev telesa in duha. V tem stanju smo najbolj odporni na stres in živčno napetost. Ko spimo v delta stanju, se počutimo popolnoma obnovljene in polne energije. V delta stanju se proizvaja tudi dopamin, kar nas pripelje do občutka zadovoljstva in sreče. Delta stanje nam lahko pomaga, da se počutimo mirne, zadovoljne in da imamo večjo sposobnost učenja in kreativnega mišljenja. Lahko nam pomaga tudi pri zdravljenju telesnih obolenj, kot so bolezni srca, anksioznosti, depresije in druge duševne težave.

Industrijska konoplja Splošno
zdravljenje s konopljo
By Slovenska konoplja

Nove paradigme: zdravljenje s konopljo v svetu in v Sloveniji

V ponedeljek, 5. decembra, bo potekala predstavitev znanstveno-raziskovalnega dela na področju medicinske konoplje na Nacionalnem inštitutu za Biologijo. Na dogodku bodo sodelovali ugledni strokovnjaki, raziskovalci in zdravniki, ki se bodo osredotočili predvsem na vidik klinične uporabe v zdravljenju bolezni na UKC Ljubljana, na prenos znanja med kliniko in farmacevtsko industrisrijo in na aspekt priložnosti gospodarskega razvoja.

Uvodna predavanja bodo: Na znanosti temelječa regulacija uporabe medicinske konoplje (prim. mag. Dušan Nolimal, NIJZ), Predklinične raziskave kot osnova personaliziranega zdravljenja rakavih bolnikov (prof. dr. Tamara Lah Turnšek, NIB) in  Klinični izsledki zdravljenja s kanabinoidi v otroški nevrologiji (prof. dr. David Neubauer, Pediatrična klinika v Ljubljani, UKC Ljubljana).

V drugem delu se bo odvijala okrogla miza, kjer bodo me drugim govorili o uporabi medicinske konoplje in prenosu dobljenega znanja v razvoj. Vodila jo bo Vida Petrovčič. Več informacij v letaku inštituta (NIB).

Industrijska konoplja Splošno
CBD proti staranju (antiage) - kanabinoid
By Slovenska konoplja

CBD proti staranju

Staranje je zapleten proces, ki vključuje okoljske in genetske dejavnike, v zadnjem času pa se pojavlja vedno več dokazov, da igra pomembno vlogo tudi imunski sistem. S staranjem delovanje imunskega sistema upada, kar pomeni, da se zaradi vnetnih procesov pričnejo pojavljati spremembe na celični ravni, kar sčasoma vodi do že znanih starostnih bolezni: osteoporoza, oseoartritis, ateroskleroza, nevrodegenerativne motnje, rak …

Večina nas ob besedi staranje (predvsem pa “anti-age”) pomisli na izgled kože, lasišča in število gubic, kar je v največji meri odvisno od biokemije v telesu. A bolj pomembno je, v kakšnem stanju so naše celice in naši organi. Anti-age medicina se bolj kot z videzom ukvarja s homeostazo oz. z delovanjem našega telesa.  Homeostaza je ravnovesje, ki omogoča, da se fiziološki procesi in telesna zgradba organizma ne spreminjajo bistveno, četudi so izpostavljeni večjim spremembam v okolici.

Tukaj se izkaže, kako koristen je lahko CBD proti staranju. Kanabinoidi so signalne molekule, ki si jih lahko predstavljamo kot varuhe naše homeostaze. Telo kanabinoide proizvede takrat, ko je ogroženo naše notranje ravnovesje. Ti potem pošljejo signal celicam in aktivirajo mehanizme, ki poskrbijo za čimprejšnjo vzpostavitev biokemičnega ravnovesja. Kanabinoidi imajo seveda tudi veliko drugih pozitivnih lastnosti, saj na celični ravni vplivajo na antioksidativne, protivnetne in nevroprotektične učinke, na sistemski ravni pa tudi na kongitivne funkcije, na zdravje srca, ožilja in črevesja. Pri procesu staranja so pomembni tudi imunomoduatorni učinki, ki poskrbijo za bolj protivnetne odzive imunskega sistema.

Pri staranju imajo zelo pomembno vlogo majhno odseki v našem genomu – telomere. To so nekakšne biološke ure, so kot zaščitne kapice na koncih kromosomov. Pri vsaki celični delitvi se del telomer izgubi in skrajša. Ko se preveč skrajšajo, se kromosomi ne morejo več deliti in celica odmre.  Našo celično starost določa dolina telomer. Kanabinoidi ta encim uspešno upočasnijo, to pa pomeni mlajšo biološko stanje telesa.

CBD se veže na receptorje PPAR, ki pripomorejo k stabilnejšemu krvnemu sladkorju (aktivacija genov za zaznavo glukoze v jetrih in celicah trebušne slinavke). CBD poveča tudi izražanje gena SIRT1. Oboje je pomembno za dolgo življenjsko dobo.

ključni izdelki z bogatim izvlečkom kanabinoida CBD so CBD kapljice in konopljina smola v obliki paste.

Vir: inštitut iCanna 

Industrijska konoplja
Kislini iz konoplje preprečujeta vstop koronavirusa v celice
By Slovenska konoplja

Kislini iz konoplje preprečujeta vstop koronavirusa v celice

Raziskovalci univerze v Oregonu (Oregon State University) so opravili zanimivo raziskavo na celicah. Ugotovili so, da ima konoplja dve snovi, ki se vežeta na protein bodice S in lahko preprečita vstop koronavirusa v celice. Kljub temu, da raziskava ni bila opravljena na ljudeh, temveč v laboratoriju, je to vzpodbudna informacija, saj bi na ta način morda lahko preprečila okužbo.

Richard van Breemen, ki je pri raziskavi sodeloval, zatrjuje, da imata dve kanabinoidni kislini (CBGA in CBDA) potencial tudi za zdravljenje z morebitno okužbo, saj ti “napadata” isto bodico proteina kot cepiva in ostale terapije s protitelesi.

Kislini najdemo ju tudi v izvlečkih industrijske konoplje (Cannabis sativa), ki pa mora biti zaužita oralno. Ti spojini imata dolgo zgodovino varne uporabe pri ljudeh, ki že dolga leta uživajo različne prehrambene dodatke iz konoplje, je še dejal van Breemen.

Vira: pubmed, Oregon State University

Industrijska konoplja Splošno
Gospodarski potencial konoplje
By Slovenska konoplja

Gospodarski potencial konoplje

Na Valu 202 so pripravili zanimiv pogovor z ustanoviteljem ene največjih klinik za zdravljenje s konopljo v Oregonu, in sicer z izvršnim direktorjem mednarodneposlovne konference o konoplji, Alexom Rogersom, ki je med drugim omenjal tudi gospodarski potencial konoplje.

Rogers je prepričan, da naj bi trg konoplje v Sloveniji do leta 2028 narastel na 100 milijonov, v Evropski uniji pa na 50 milijard evrov. To bi seveda  predstavljalo tudi pomemben vir novih davčnih dohodkov, saj bi lahko oživili določene proizvodne obrate in v njih začeli predelovati konopljo. Legalizacija ni dovolj, Slovenija bi lahko postala vodilna pri inovacijah in predelovanju konoplje v hrano, gorivo, vlakna, gradbeni material. In kar je najpomembnejše, Slovenija ima znanje in kapacitete, da to izpelje, je še ocenil Alex Rogers.

Ponekod v vzhodni Evropi iz konoplje izdeljujejo nekaj tekstilnih izdelkov, ne pa tudi gradbenih materialov ali plastike iz konoplje. Prepoved konoplje pred več kot 80 leti je bila tudi v interesu petrokemične industrije, saj konoplja velja kot naravna alternativa sintetičnim izdelkom (plastika, najlon).

Rogers je tudi zelo kritičen do politike Evropske unije in Združenih narodov na področju konoplje, kjer pa končno prihaja do določenih sprememb oziroma zakonskih premikov. Združeni narodi so tako pred meseci tako umaknili konopljo s seznama najnevarnejših drog, ki nimajo večje medicinske vrednosti. Prepričan je, da bi to morali narediti predvsem zaradi človekovih pravic in državljanskih svoboščin.

Otroški nevrolog prof. dr. David Neubauer pravi, da se na tem področju v Sloveniji v zadnjih letih ni spremenilo nič, bolniki pa so prikrajšani za uporabo naravnega izvlečka rastline, ki bi jim morda lahko pomagala.

Vir (vključuje zvočni posnetek pogovora)

Splošno
kakovosten spanec je pomemben za imunski sistem
By Slovenska konoplja

Kakovosten spanec je nujen za imunsko sposobnost telesa

Spanje je samoumevno, a mnogokrat temu dajemo premajhen pomen. S kakovostnim in dovolj dolgim spancem krepimo imunsko sposobnost telesa. Med spanjem se v telesu namreč odvijajo pomembni procesi, ki skrbijo za izboljšanje presnove (uravnavanje inzulina, glukoze, apetita) in ohranjanje koristnega mikrobioma v črevesju. Oboje vpliva na imunski sistem, ki telo brani pred okužbami in boleznimi. Spanje dobro dene tudi srčno-žilnemu sistemu, saj znižuje krvni tlak, obenem pa imamo dobro naspani veliko boljši spomin, inovativnejše ideje, tehtnejše odločitve in se nasploh bolje počutimo.

Spanje možgane pripravi na ustvarjanje in utrjevanje spominov in preprečuje pozabljanje. Zato je pomembno, da spimo pred in po učenju. Spanje izboljšuje tudi pomnjenje veščin. Kakovosten spanec, oz. bolje rečeno, sanje so tiste, ki celijo rane in povečujejo ustvarjalnost.

Ne pozabimo: spanja ne moremo nadoknaditi in vsak dan ga potrebujemo vsaj 7 do 8 ur spanja in zmotno je mišljenje, da starejši potrebejejo manj spanja. Pri nenaspanih ljudeh  v možganih ostaja adenozin in pojavi se kronična utrujenost, z njo pa telesne in duševne težave ter bolezni.  Ljudje, ki za normalno funkcioniranje telesa potrebujejo manj spanja, so izjemno redki. Statistično je verjetnost zadetka na lotu večja kot verjetnost, da smo ravno mi tisti, ki potrebujemo samo 6 ur spanja na noč.

Kaj storiti za boljši in kakovosten spanec? Ker je ta prispevek je plod lastnega raziskovanja, je Romana pripravila nekaj koristnih nasvetov: spalna rutina (spanje in vstajanje vsak dan ob istem času), topla kopel (ohlaja telesno jedro), zmanjšanje modre svetlobe pred spanjem (TV, telefon), eterična olja (najboljše dišave za dom), svež zrak v spalnici (idealna temperatura je okrog 18 stopinj C), popolna tema ali spalna očala, meditacija in sproščanje ter seveda izogibanje kofeinskim in alkoholnim napitkom pred spanjem. Mnogim pomagajo tudi CBD kapljice, saj ima endokanabionidni sistem ravno tako pomembno vlogo telesnh funkcijah, ki vplivajo na počutje.

Razširjeno besedilo in viri: fika.si | knjiga “Zakaj spimo”, ki jo je napisal Matthew Walker.

 

Splošno
Esencialne maščobne kisline in endokanabinoidni sistem
By Slovenska konoplja

Esencialne maščobne kisline in endokanabinoidni sistem

Esencialne maščobne kisline so večkrat nenasičene maščobne kisline, ki so nujno potrebne za funkcije človeškega organizma. Telo jih samostojno ne more proizvesti, zato jih je treba zaužiti s hrano. Leta 1923 so jih odkrili prvič in jim takrat nadeli ime vitamin F.

Danes v sodobnem in razvitem svetu pojemo manj ribjega mesa, oreščkov in zelenjave, ki so pomemben vir omega-3 maščobnih kislin. Po drugi strani pa zaužijemo več jedi iz žita, ki je bogato z omega-6 maščobnimi kislinami. Idealno razmerje med maščobnimi kislinami bi naj bilo med 2:1 in 3:1, pri čemer je bilo to razmerje leta 1800 celo 1:1. Danes se to razmerje približa vrednosti 15:1, kar negativno vpliva na zdravje našega organizma, saj se s tem povečujejo možnosti za številne srčno-žilne in avtoimune bolezni, krvni tlak, rak …

Nedavne ugotovitve so pokazale, kako so esencialne maščobne kisline povezane z endokanabinoidnim sistemom. Endokanabinoidi so namreč stranski produkti maščobnih kislin, kar pomeni, da zadosten vnos omega-3 maščobnih kislin blagodejno vpliva na kanabinoidni receptor CB1, ki ima pomembno vlogo pri vnetnih procesih v telesu. Dva od treh glavnih omega-3 maščobnih kislin, EPA (eikozapentaenojska kislina) in DHA (dokozaheksaenojska kislina) torej proizvajata derivate, ki se vežejo na receptorja CB1 in CB2. To pomeni, da so ti derivati omega-3 maščobnih kislin interpretirani kot endokanabinoidi.

Prehrana je, kot ugotovljeno že mnogokrat, pomembna za optimalno delovanje človeškega telesa. Zato bodimo pozorni na razmerje vnosa esencialnih maščobnih kislin. Potrudimo se jesti več morske hrane (sardine, losos, tuna, postrvi, lignji, ostrige). Dodajmo tudi orehe, lanena semena, tofu, špinačo, buče, brstični ohrovt … Slabe maščobe (hitra hrana, peciva, slaščice, ipd) je torej priporočljivo nadomestiti z dobrimi oziroma poskrbeti za bolj optimalno razmerje. S tem bomo okrepili tudi delovanje endokanabinoidnega sistema, ki ima v našem telesu pomembno vlogo.

Spomnimo, ko telo porabi lastne kanabinoide, se jih lahko nadomesti s sintetičnimi ali z rastlinskimi. Slednji so prisotni v industrijski konoplji, pri kateri lahko z ustrezno pridelavo dobimo izvleček s polnim spektrom kanabinoidov. V najbolj razširjeni obliki ga najdete v konopljinih kapljicah in konopljini smoli.

(Viri: 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10)

Splošno
Konopljino vino
By Slovenska konoplja

Bordojsko konopljino vino

Mladi francoski pridelovalec vin Raphael de Pablo je vinski trg popestril z zanimivim izdelkom. Ponuja namreč konopljino vino, ki ga je poimenoval Burdi W, povpraševanje zanj pa je veliko. Prodal je že blizu 9000 steklenic, največ interesa pa so pokazali tuji kupci. Etnologi so sicer mešanega mnenja, nekateri izdelek pozdravljajo, drugi čemerno vihajo obrvi. Vino je vsekakor posebno, okus ima po konoplji in grozdju, podobna vina pa že obstajajo v Španiji in ZDA.

Ena steklenica vina Burdi W, ki ga pridelujejo iz bordojske rdeče sorte grozdja Petit Verdot, vsebuje 250 miligramov kanabinoida CBD in s ceno 34 evrov sodi med dražja vina. Pridelava zakonsko ni sporna, saj imajo vsa potrebna dovoljenja. Uporabili so francosko konopljo, končni izdelek pa ne vsebuje kanabinoida THC.

 

Splošno
cbd in covid-19
By Slovenska konoplja

CBD in COVID-19

Objavljamo kratek povzetek blog zapisa dr. Željka Perdija z inštituta iCanna, kjer omenja protivirusne in protibakterijske učinke kanabinoidov in terpenov ter njihov vpliv na vnetni in imunski odziv na vstop patogenov. Objavljena publikacija je pred nedavnim pokazala, da je CBD v tkivnih kulturah v laboratoriju zmanjšal razmnoževanje patogena SARS-CoV-2. Tega sicer še niso potrdili pri okuženih osebah.

Celice imunskega sistema na svoji površini izražajo veliko kanabinoidnih receptorjev: to so limfociti B, naravne celice ubijalke (NK), monociti, nevtrofilci in tudi limfociti T-celice ubijalke ter T-celice pomagalke. Študije so pokazale, da kanabinoidi zavirajo aktivnost T-limfocitov, pri čemer spremenijo nastajanje in biosintezo citokinov oziroma kemokinov. Sprememba ravnotežja med vnetnimi in protivnetnimi citokini lahko privede do hude vnetne reakcije, ki jo lahko povzroči izločanje interferona gama (IFNy), ta pa je eden glavnih citokinov, ki ga sproži okužba epitelijskih celic z virusom SARS-CoV-2. Iz predhodnih raziskav je znano, da kombinacija terpenov in kanabinoidov vpliva na čezmerno izločanje citokinov, ki se pri okužbi s SARS-CoV-2 v primerjavi z drugimi vrstami SARS-virusov pojavi z zamikom, a zato toliko bolj izrazito. Več raziskovalnih skupin je objavilo, da kanabinoidi znižajo tudi izločanje citokinov interlevkin IL- 6 in TNF-alfa, obenem pa znižujejo čezmerni imunski odziv pri sindromih, podobni tistim, pri Covidu-19.

V živalskem modelu akutne poškodbe pljuč sta kanabinoida THC in CBD zmanjšala vnetje pljuč z zaviranjem nastanka vnetnih citokinov od imunskih celic in z zaviranjem čezmernega imunskega odziva. Tudi v modelu kronične astme CBD zmanjšuje nastanek vnetnih citokinov, vnetje dihalnih poti in fibrozo. Zaradi izrazitih protivnetnih lastnosti, CBD izboljša funkcijo pljuč, izmenjavo plinov, saturacijo krvi s kisikom ter sproščanje pulmonalnih arterij. Kanabidiol zaščitno deluje na krvožilni sistem in živčevje, zato je njegova uporaba lahko koristna za preprečevanje ali zmanjševanje možnih kardiovaskularnih ali nevroloških zapletov pri prebolevanju s Covid-19.

Poudariti je treba, da trenutno ni dokazov, da pripravki iz konoplje ne ščitijo pred okužno s SARS-Cov-2 ali da bi se uporabljali za zdravljenje bolezni. A zaradi navedenih pozitivnih učinkov poteka več raziskav, kjer kanabinoide preizkušanje kot pomembne večplastno učinkovite spojinepri okužbi s SARS-CoV-2 in v nadaljnjem razvoju bolezni COVID-19 do faze, ki se lahko izrazi kot okvara pljuč. Vir: iCanna

Splošno
Konoplja v medicini, avtorica: Tanja Bagar
By Slovenska konoplja

Knjiga “Konoplja v medicini”

Konec lanskega leta je izšla knjiga avtorice doc. dr. Tanje Bagar z naslovom “Konoplja v medicini”, v kateri piše o zgodovinskih vidikih industrijske konoplje (Cannabis sativa L.) in o ostalih pomembnih dejstvih te vedno bolj popularne rastline. Natančno je predstavila tudi funkcijo in delovanje endokanabinoidnega sistema, ki je zaslužen za uravnavanje mnogih procesov v telesu. Avtorica se je osredotočila tudi na informacije o izboljšanju zdravja, v razumljivem jeziku pa ponudila številne razlage in dejstva o konoplji. Dotaknila se je tudi medicinskega poglavja, kjer pojasnjuje, kako se lahko kanabinoidi uporabljajo kot dopolnilna terapija. Bralcem utegne biti zanimivo poglavje, ki opisuje, kako preveriti, ali endokanabinoidni sistem svojo vlogo še vedno opravlja v zadostni obliki.  Knjiga “Konoplja v medicini” ponuja tudi vsebino, ki je dognana na mnogih že objavljenih znanstvenih študijah. Kupite jo lahko na spletni strani iCanna.

Tanja Bagar se med drugim ukvarja z laboratorijskimi analizami produktov iz konoplje, z biokemijo, molekularno in celično biologijo v povezavi z endokanabinoidnim sistemom in delovanjem kanabinoidov.

Industrijska konoplja