Gospodarski potencial konoplje
By Slovenska konoplja

Gospodarski potencial konoplje

Na Valu 202 so pripravili zanimiv pogovor z ustanoviteljem ene največjih klinik za zdravljenje s konopljo v Oregonu, in sicer z izvršnim direktorjem mednarodneposlovne konference o konoplji, Alexom Rogersom, ki je med drugim omenjal tudi gospodarski potencial konoplje.

Rogers je prepričan, da naj bi trg konoplje v Sloveniji do leta 2028 narastel na 100 milijonov, v Evropski uniji pa na 50 milijard evrov. To bi seveda  predstavljalo tudi pomemben vir novih davčnih dohodkov, saj bi lahko oživili določene proizvodne obrate in v njih začeli predelovati konopljo. Legalizacija ni dovolj, Slovenija bi lahko postala vodilna pri inovacijah in predelovanju konoplje v hrano, gorivo, vlakna, gradbeni material. In kar je najpomembnejše, Slovenija ima znanje in kapacitete, da to izpelje, je še ocenil Alex Rogers.

Ponekod v vzhodni Evropi iz konoplje izdeljujejo nekaj tekstilnih izdelkov, ne pa tudi gradbenih materialov ali plastike iz konoplje. Prepoved konoplje pred več kot 80 leti je bila tudi v interesu petrokemične industrije, saj konoplja velja kot naravna alternativa sintetičnim izdelkom (plastika, najlon).

Rogers je tudi zelo kritičen do politike Evropske unije in Združenih narodov na področju konoplje, kjer pa končno prihaja do določenih sprememb oziroma zakonskih premikov. Združeni narodi so tako pred meseci tako umaknili konopljo s seznama najnevarnejših drog, ki nimajo večje medicinske vrednosti. Prepričan je, da bi to morali narediti predvsem zaradi človekovih pravic in državljanskih svoboščin.

Otroški nevrolog prof. dr. David Neubauer pravi, da se na tem področju v Sloveniji v zadnjih letih ni spremenilo nič, bolniki pa so prikrajšani za uporabo naravnega izvlečka rastline, ki bi jim morda lahko pomagala.

Vir (vključuje zvočni posnetek pogovora)

kakovosten spanec je pomemben za imunski sistem
By Slovenska konoplja

Kakovosten spanec je nujen za imunsko sposobnost telesa

Spanje je samoumevno, a mnogokrat temu dajemo premajhen pomen. S kakovostnim in dovolj dolgim spancem krepimo imunsko sposobnost telesa. Med spanjem se v telesu namreč odvijajo pomembni procesi, ki skrbijo za izboljšanje presnove (uravnavanje inzulina, glukoze, apetita) in ohranjanje koristnega mikrobioma v črevesju. Oboje vpliva na imunski sistem, ki telo brani pred okužbami in boleznimi. Spanje dobro dene tudi srčno-žilnemu sistemu, saj znižuje krvni tlak, obenem pa imamo dobro naspani veliko boljši spomin, inovativnejše ideje, tehtnejše odločitve in se nasploh bolje počutimo.

Spanje možgane pripravi na ustvarjanje in utrjevanje spominov in preprečuje pozabljanje. Zato je pomembno, da spimo pred in po učenju. Spanje izboljšuje tudi pomnjenje veščin. Kakovosten spanec, oz. bolje rečeno, sanje so tiste, ki celijo rane in povečujejo ustvarjalnost.

Ne pozabimo: spanja ne moremo nadoknaditi in vsak dan ga potrebujemo vsaj 7 do 8 ur spanja in zmotno je mišljenje, da starejši potrebejejo manj spanja. Pri nenaspanih ljudeh  v možganih ostaja adenozin in pojavi se kronična utrujenost, z njo pa telesne in duševne težave ter bolezni.  Ljudje, ki za normalno funkcioniranje telesa potrebujejo manj spanja, so izjemno redki. Statistično je verjetnost zadetka na lotu večja kot verjetnost, da smo ravno mi tisti, ki potrebujemo samo 6 ur spanja na noč.

Kaj storiti za boljši in kakovosten spanec? Ker je ta prispevek je plod lastnega raziskovanja, je Romana pripravila nekaj koristnih nasvetov: spalna rutina (spanje in vstajanje vsak dan ob istem času), topla kopel (ohlaja telesno jedro), zmanjšanje modre svetlobe pred spanjem (TV, telefon), eterična olja (najboljše dišave za dom), svež zrak v spalnici (idealna temperatura je okrog 18 stopinj C), popolna tema ali spalna očala, meditacija in sproščanje ter seveda izogibanje kofeinskim in alkoholnim napitkom pred spanjem. Mnogim pomagajo tudi CBD kapljice, saj ima endokanabionidni sistem ravno tako pomembno vlogo telesnh funkcijah, ki vplivajo na počutje.

Razširjeno besedilo in viri: fika.si | knjiga “Zakaj spimo”, ki jo je napisal Matthew Walker.

 

Esencialne maščobne kisline in endokanabinoidni sistem
By Slovenska konoplja

Esencialne maščobne kisline in endokanabinoidni sistem

Esencialne maščobne kisline so večkrat nenasičene maščobne kisline, ki so nujno potrebne za funkcije človeškega organizma. Telo jih samostojno ne more proizvesti, zato jih je treba zaužiti s hrano. Leta 1923 so jih odkrili prvič in jim takrat nadeli ime vitamin F.

Danes v sodobnem in razvitem svetu pojemo manj ribjega mesa, oreščkov in zelenjave, ki so pomemben vir omega-3 maščobnih kislin. Po drugi strani pa zaužijemo več jedi iz žita, ki je bogato z omega-6 maščobnimi kislinami. Idealno razmerje med maščobnimi kislinami bi naj bilo med 2:1 in 3:1, pri čemer je bilo to razmerje leta 1800 celo 1:1. Danes se to razmerje približa vrednosti 15:1, kar negativno vpliva na zdravje našega organizma, saj se s tem povečujejo možnosti za številne srčno-žilne in avtoimune bolezni, krvni tlak, rak …

Nedavne ugotovitve so pokazale, kako so esencialne maščobne kisline povezane z endokanabinoidnim sistemom. Endokanabinoidi so namreč stranski produkti maščobnih kislin, kar pomeni, da zadosten vnos omega-3 maščobnih kislin blagodejno vpliva na kanabinoidni receptor CB1, ki ima pomembno vlogo pri vnetnih procesih v telesu. Dva od treh glavnih omega-3 maščobnih kislin, EPA (eikozapentaenojska kislina) in DHA (dokozaheksaenojska kislina) torej proizvajata derivate, ki se vežejo na receptorja CB1 in CB2. To pomeni, da so ti derivati omega-3 maščobnih kislin interpretirani kot endokanabinoidi.

Prehrana je, kot ugotovljeno že mnogokrat, pomembna za optimalno delovanje človeškega telesa. Zato bodimo pozorni na razmerje vnosa esencialnih maščobnih kislin. Potrudimo se jesti več morske hrane (sardine, losos, tuna, postrvi, lignji, ostrige). Dodajmo tudi orehe, lanena semena, tofu, špinačo, buče, brstični ohrovt … Slabe maščobe (hitra hrana, peciva, slaščice, ipd) je torej priporočljivo nadomestiti z dobrimi oziroma poskrbeti za bolj optimalno razmerje. S tem bomo okrepili tudi delovanje endokanabinoidnega sistema, ki ima v našem telesu pomembno vlogo.

(Viri: 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10)

Konopljino vino
By Slovenska konoplja

Bordojsko konopljino vino

Mladi francoski pridelovalec vin Raphael de Pablo je vinski trg popestril z zanimivim izdelkom. Ponuja namreč konopljino vino, ki ga je poimenoval Burdi W, povpraševanje zanj pa je veliko. Prodal je že blizu 9000 steklenic, največ interesa pa so pokazali tuji kupci. Etnologi so sicer mešanega mnenja, nekateri izdelek pozdravljajo, drugi čemerno vihajo obrvi. Vino je vsekakor posebno, okus ima po konoplji in grozdju, podobna vina pa že obstajajo v Španiji in ZDA.

Ena steklenica vina Burdi W, ki ga pridelujejo iz bordojske rdeče sorte grozdja Petit Verdot, vsebuje 250 miligramov kanabinoida CBD in s ceno 34 evrov sodi med dražja vina. Pridelava zakonsko ni sporna, saj imajo vsa potrebna dovoljenja. Uporabili so francosko konopljo, končni izdelek pa ne vsebuje kanabinoida THC.

 

jedi iz konoplje v Tajski restavraciji
By Slovenska konoplja

Restavracija, ki ponuja jedi iz konoplje

Ne, ta restavracija žal ni v Sloveniji, temveč na Tajskem v bolnišnici Chao Phya Abhaibhubejh, kjer menijo, da jedi iz konoplje lahko pripomorejo k hitrejšemu okrevanju, pomaga povečati apetit in celo izboljšati kakovost spanca. S ponudbo si med drugim prizadevajo odpraviti stigmatizacijo konoplje in razširiti uporabo te vsestranske rastline, bolnišnica pa je na Tajskem poznana po številnih raziskavah o konoplji in njenih učinkih na počutje.

V bolnišnični restavraciji tako med drugimi jedmi najdemo izredno domiselne kulinarične obroke, na primer veselo svinjsko juho, opečene kruhke s svinjino in z ocvrtimi konopljinimi listi ter solato s hrustljavimi listi konoplje, svinjino in zelenjavo. Gostje restavracije jedi iz konoplje pozdravljajo, saj so degustacijo označili kot zelo nenavadno, a docela zanimivo in okusno.

Tajska je leta 2017 postala prva država v Jugovzhodni Aziji, ki je legalizirala uporabo konoplje in dovolila uporabo v medicinsko-raziskovalne namene, obenem pa podprli odprtje več klinik, ki se ukvarjajo s tovrstnimi raziskavami.

Vir: Reuters

cbd in covid-19
By Slovenska konoplja

CBD in COVID-19

Objavljamo kratek povzetek blog zapisa dr. Željka Perdija z inštituta iCanna, kjer omenja protivirusne in protibakterijske učinke kanabinoidov in terpenov ter njihov vpliv na vnetni in imunski odziv na vstop patogenov. Objavljena publikacija je pred nedavnim pokazala, da je CBD v tkivnih kulturah v laboratoriju zmanjšal razmnoževanje patogena SARS-CoV-2. Tega sicer še niso potrdili pri okuženih osebah.

Celice imunskega sistema na svoji površini izražajo veliko kanabinoidnih receptorjev: to so limfociti B, naravne celice ubijalke (NK), monociti, nevtrofilci in tudi limfociti T-celice ubijalke ter T-celice pomagalke. Študije so pokazale, da kanabinoidi zavirajo aktivnost T-limfocitov, pri čemer spremenijo nastajanje in biosintezo citokinov oziroma kemokinov. Sprememba ravnotežja med vnetnimi in protivnetnimi citokini lahko privede do hude vnetne reakcije, ki jo lahko povzroči izločanje interferona gama (IFNy), ta pa je eden glavnih citokinov, ki ga sproži okužba epitelijskih celic z virusom SARS-CoV-2. Iz predhodnih raziskav je znano, da kombinacija terpenov in kanabinoidov vpliva na čezmerno izločanje citokinov, ki se pri okužbi s SARS-CoV-2 v primerjavi z drugimi vrstami SARS-virusov pojavi z zamikom, a zato toliko bolj izrazito. Več raziskovalnih skupin je objavilo, da kanabinoidi znižajo tudi izločanje citokinov interlevkin IL- 6 in TNF-alfa, obenem pa znižujejo čezmerni imunski odziv pri sindromih, podobni tistim, pri Covidu-19.

V živalskem modelu akutne poškodbe pljuč sta kanabinoida THC in CBD zmanjšala vnetje pljuč z zaviranjem nastanka vnetnih citokinov od imunskih celic in z zaviranjem čezmernega imunskega odziva. Tudi v modelu kronične astme CBD zmanjšuje nastanek vnetnih citokinov, vnetje dihalnih poti in fibrozo. Zaradi izrazitih protivnetnih lastnosti, CBD izboljša funkcijo pljuč, izmenjavo plinov, saturacijo krvi s kisikom ter sproščanje pulmonalnih arterij. Kanabidiol zaščitno deluje na krvožilni sistem in živčevje, zato je njegova uporaba lahko koristna za preprečevanje ali zmanjševanje možnih kardiovaskularnih ali nevroloških zapletov pri prebolevanju s Covid-19.

Poudariti je treba, da trenutno ni dokazov, da pripravki iz konoplje ne ščitijo pred okužno s SARS-Cov-2 ali da bi se uporabljali za zdravljenje bolezni. A zaradi navedenih pozitivnih učinkov poteka več raziskav, kjer kanabinoide preizkušanje kot pomembne večplastno učinkovite spojinepri okužbi s SARS-CoV-2 in v nadaljnjem razvoju bolezni COVID-19 do faze, ki se lahko izrazi kot okvara pljuč. Vir: iCanna

Konoplja v medicini, avtorica: Tanja Bagar
By Slovenska konoplja

Knjiga “Konoplja v medicini”

Konec lanskega leta je izšla knjiga avtorice doc. dr. Tanje Bagar z naslovom “Konoplja v medicini”, v kateri piše o zgodovinskih vidikih industrijske konoplje (Cannabis sativa L.) in o ostalih pomembnih dejstvih te vedno bolj popularne rastline. Natančno je predstavila tudi funkcijo in delovanje endokanabinoidnega sistema, ki je zaslužen za uravnavanje mnogih procesov v telesu. Avtorica se je osredotočila tudi na informacije o izboljšanju zdravja, v razumljivem jeziku pa ponudila številne razlage in dejstva o konoplji. Dotaknila se je tudi medicinskega poglavja, kjer pojasnjuje, kako se lahko kanabinoidi uporabljajo kot dopolnilna terapija. Bralcem utegne biti zanimivo poglavje, ki opisuje, kako preveriti, ali endokanabinoidni sistem svojo vlogo še vedno opravlja v zadostni obliki.  Knjiga “Konoplja v medicini” ponuja tudi vsebino, ki je dognana na mnogih že objavljenih znanstvenih študijah. Kupite jo lahko na spletni strani iCanna.

Tanja Bagar se med drugim ukvarja z laboratorijskimi analizami produktov iz konoplje, z biokemijo, molekularno in celično biologijo v povezavi z endokanabinoidnim sistemom in delovanjem kanabinoidov.

endokanabinoidni sistem
By Slovenska konoplja

Endokanabinoidni sistem

Pomembna komponenta človeškega telesa je endokanabinoidni sistem, za katerega lahko trdimo, da je nekakšne vrste kontrolno-nadzorna enota našega organizma. Človeško telo ne proizvaja le lastnih kanabinoidov, ampak ima vzpostavljen celovit signalni sistem, imenovan tudi endokanabinoidni sistem, ki so ga v sodobni medicini odkrili sorazmerno pozno: receptor CB1 šele leta 1988 in receptor CB2 leta 1993. Primarni funkciji endokanabinoidnega sistema naj bi bili spreminjanje energije in počutja ter zaščita telesa proti boleznim in poškodbam, saj endokanabinoidni sistem regulira stopnjo vnetij, bolečin, zdravja kosti, energije, zdravja možganov in hormonskega ravnovesja.

Endokanabinoidni sistem je sestavljen iz endokanabinoidov, kanabinoidnih receptorjev in encimov. Dobro raziskana in najbolj poznana sta dva endokanabinoida: anandamid (AEA), ki je analog THC-ja in 2-arahidonoilglicerol (2-AG), ki je analog CBD-ja. Endokanabinoidi so kemične spojine, ki telesu pomagajo vzdrževati ravnovesje oz. homeostazo. Tako endokanabinoidni sistem v primeru bolezni poveča svojo aktivnost in zato je lahko koristno tudi preventivno uživanje kanabinoidov, ki jih najdemo v na trgu.

Receptorjev je v našem telesu nedvomno še več vrst, a sta zaenkrat odkrita dva: CB1 in CB2, ki sta distribuirana različno po telesu. CB1 receptorja je največ v centralnem živčnem sistemu medtem, ko je CB2 receptor po telesu razporejen bolj enakomerno – v celicah imunskega sistema, v prebavnem traktu in perifernem živčevju. Te receptorje imamo v vsaki celici telesa, kjer upravljajo apetit, prebavo, lakoto, spanec, motorične funkcije, bolečino, razpoloženje, imunski sistem, telesno temperaturo, plodnost, spomin …

Encimi, ki sodelujejo v tem sistemu, skrbijo za pravilno nastajanje in razgradnjo kanabinoidov ter tako omogočijo optimalno delovanje endokanabinoidnega sistema. Po trenutnem razumevanju naj bi endokanabinoidni sistem sestavljalo tudi 5 encimov: DAGL-α (sinteza 2-AG), DAGL-β (sinteza 2-AG), NAPE selektivna fosfolipaza-D (sinteza AEA), MAGL (razkroj 2-AG), FAAH (razkroj AEA).

Na svetovnem spletu je moč zaslediti dokumentarni film raziskovalne skupune pod vodstvom dr. Raphaela Mechoulama.

Pridelava in obdelava industrijske konoplje
By Slovenska konoplja

Poziv k smiselni regulaciji konoplje

Pred nekaj meseci je 33 evropskih poslancev iz različnih političnih skupin pozvalo Evropsko komisijo k smiselni ureditvi področja izdelkov iz konoplje. Spraševali so, na podlagi katerih znanstvenih in zgodovinskih dokazov so pristojne službe komisije spremenile stališče in v začetku leta 2019 uvrstile industrijsko konopljo v okvir uredbe o novih živilih. Mednje spada tudi dobro znani kanabinoid CBD.

Skladno z novo uredbo je za trženje izdelkov s CBD potrebno opraviti oceno varnosti, zato poslance zanima, ali so v načrtu premostitve ali pa celo financiranje stroškov te ocene, ki naj bi znašala med 350 in 500 tisoč evri.

Spomnimo: s spremembo uredbe o novih živilih pred nedavnim legalni izvlečki iz industrijske konoplje sedaj potrebujejo dovoljenje za prodajo na trgu, zato je potrebno izdelati oceno varnosti. Naj omenimo tudi to, da je industrija konoplje že leta 1998 prejela potrditev Evropske unije, da so cvetovi konoplje dovoljeni za uporabo v prehrambeni industriji.

vsestransko konopljino mazilo
By Slovenska konoplja

Vsestransko konopljino mazilo

Konopljino mazilo je lahko v toplih poletnih večerih priročen dodatek za domačo lekarno. Majhna embalaža ne bo v napoto v torbici z zdravili, a bo prišla prav, če nas pot zanese v kraje, kjer je veliko sonca, vode in s tem tudi insektov. Piki insektov lahko povzročijo srbečico ali oteklino, ki si je na dopustu nihče ne želi. Za industrijsko konopljo, ki ima kakovosten polnovredni izvleček, je že dolgo znano, da deluje (tudi) protivnetno. Še več, zaradi dodanih maščob, ki jih dodamo v naše vsestransko konopljino mazilo (kakav, kovos in karite), bo koža še vedno dovolj hidrirana in prožna. Enako velja za morebitne opekline, ki bi utegnile nastati pri prekomernem izpostavljanju soncu. Takrat je zaščita kože še posebej pomembna.

Vsestransko konopljino mazilo je seveda popolnoma naravno, izdelano ročno in brez petrokemikalij, umetnih dišav, kislin, filtrov ter konzervansov, zato je uporaba industrijske konoplje v sodobni kozmetiki vedno pogostejša.

Da bo poletni oddih kar najbolj sproščen, je v prvi vrsti priporočljiva “mehanska” zaščita, da se piki žuželk ne bi zgodili. Če smo v zaprtih prostorih, najbolj pomaga mreža na oknih, sicer pa uporabimo naravne sestavine, ki so se izkazale koristne pri odganjanju mrčesa. To so eterična olja sivke, poprove mete, evkaliptusa. Pomaga tudi kadilo Palo Santo.