Avtor: Slovenska konoplja

Prihodnost konoplje v Sloveniji

Prihodnost konoplje v Sloveniji bo tako morda za odtenek bolj svetla, saj pripravlja na pomemben korak glede uporabe konoplje. V državnem zboru so se odločili, da bomo državljani na enem od letošnjih referendumov glasovali tudi o uporabi konoplje. Trenutno lahko v Sloveniji od leta 2023 na recept dobimo konopljine kapljice, ki vsebujejo CBD in THC (slednjega v zakonsko predpisani količini 0,2 %)

Poslanci zato želijo izvedeti, kaj državljanke in državljani menijo o rabi celotne rastline. Ne gre le za medicinsko uporabo, ampak tudi za osebno rabo. Svoje stališče o tem vprašanju ima tudi stroka. Gojenje in uporaba konoplje za osebno rabo sta v Sloveniji nezakonita in preganjana. Kljub temu sodna praksa zadnjih let kaže, da prekrškarji običajno niso kaznovani. Prav zato trenutna zakonska ureditev ni ustrezna, opozarja pravnica Varja Holec: “Gre za človeka, ki je bil moja stranka, zelo bolan, umiral je, ko mu je na vrata potrkala policija, zato ker je imel posajeni dve bilki na vrtu.”

Samozdravljenje s konopljo in raba za rekreativne namene naraščata. Podatki kažejo, da je konopljo uporabil že vsak peti prebivalec Slovenije, med 15-, 16- in 17-letniki pa že vsak tretji. V Nemčiji je od letošnjega aprila dovoljeno posedovanje do 25 gramov konoplje v javnosti in 50 gramov doma, dovoljenjo pa je tudi gojenje do treh sadik. Prodaja je prepovedana.

 

kanabinoid CBD je najpomembnejši element v CBD pasti in CBD smoli
Avtor: Slovenska konoplja

Kanabinoid CBD – najpopularnejši kanabinoid

Kanabinoid CBD prevladuje v številnih ekstraktih industrijske konoplje. Njegova vsebnost je odvisna od mnogih dejavnikov. Najpomembnejša je seveda ustrezno gojena rastlina industrijske konoplje, njena (ročna) obdelava in seveda izbira ustreznih postopkov pri izdelavi končnega izdelka.

Kanabinoid CBD (kanabidiol) je postajal izjemno priljubljen zaradi svojih potencialnih koristi in posebnosti, da ne povzroča psihoaktivnih učinkov, ki so povezani s THC, drugim pomembnim kanabinoidom v rastlini Cannabis sativa. Njegova nevroprotektivna, protivnetna, anksiolitična in analgetična aktivnost so le nekatere lastnosti, zaradi katerih pridobiva pozornost v znanstveni skupnosti in v javnosti. Nekatere ključne značilnosti CBD-ja vključujejo:

  1. Brez psihoaktivnih učinkov: Eden od glavnih razlogov, da je CBD pridobil popularnost, je njegova odsotnost psihoaktivnih učinkov. To pomeni, da ne povzroča občutka “zadetosti” ali evforije, ki je značilna za uporabo THC.
  2. Potencialne koristi za zdravje: Številne študije so pokazale, da bi lahko imel CBD različne koristi za zdravje, vključno z lajšanjem bolečin, zmanjšanjem stresa in anksioznosti, izboljšanjem spanja ter celo imel vlogo pri procesu staranja.
  3. Korelacija z endokanabinoidnim sistemom: CBD deluje v povezavi z endokanabinoidnim sistemom v telesu, ki igra ključno vlogo pri uravnavanju različnih fizioloških funkcij.
  4. Različne oblike uporabe: CBD je na voljo v različnih oblikah, vključno z olji (smola), kapljicami, kapsulami, balzami, živilskimi in celo kozmetičnimi izdelki. To omogoča uporabnikom zelo raznolike možnosti glede na njihove potrebe.

Kanabinoid CBD še vedno ostaja predmet raziskav in razprav v znanstveni in medicinski skupnosti, vendar pa njegova priljubljenost narašča zaradi različnih potencialnih pozitivnih vplivov, s katerimi se ukvarja številna znanstvena srenja. Pri nas je to, med drugimi, inštitut iCanna.

konopljina krema
Avtor: Slovenska konoplja

Konopljina krema – naravna kozmetika

Kkozmetični izdelki so lahko pogosto škodljivi za naše zdravje, saj vsebujejo sestavine, ki v prehrani nikoli ne bi bile dovoljene. To so razni konzervansi, petrokemikalije, umetne dišave in barve, kisline, sintetični filtri ter nanodelci. Te sestavine so lahko rakotvorne, čeprav sodijo med tiste aktivne sestavine, ki najbolj vplivajo na učinkovitost. Že v majhnih količinah dražijo sluznico in lahko povzročijo alergije. So sintetičnega izvora na osnovi nafte, premoga in koži preprečujejo normalno delovanje. Preprečujejo tudi izločanje toksinov ter se kopičijo v maščobnem tkivu in obremenjujejo naša jetra.

Zato je  uporaba naravne kozmetike vselej vredna razmisleka. Naša CBD konopljina krema, ki jo, prav tako uvrščamo v našo butično kolekcijo, je popolnoma naravnega izvora – s preverjenimi ekološkimi sestavinami. Poleg kakovostnega konopljinega (CBD) izvlečka vsebuje tudi sestavine, ki kož, vlažijo, obnavljajo in jo ohranjajo elastično. Vsebuje maščobne kisline omega 3, 6 in 9 ter naravni vitamin E. Konopljina krema vsebuje tudi Aloe vero, ki se je izkazala za koristno pri prezgodnjemu staranju.

CBD krema je na voljo tudi dozirki in je enaka CBD kremi v klasični embalaži, le da omogoča enostavnejše doziranje.

Vitamin D
Avtor: Slovenska konoplja

Vitamin D: viri, učinki in svetovni dan

2. november je Svetovni dan vitamina D, ki ga obeležujemo z namenom osveščanja o pomanjkanju tega ključnega vitamina za ohranjanje zdravja. Vitamin D ima ključno vlogo pri pravilnem delovanju človeškega telesa, vključno z zdravjem okostja in imunskega sistema. Znano je, da ga lahko tvorimo v koži ob izpostavljenosti soncu, vendar pa v zimskih mesecih in v jeseni to postane izziv, saj sončni žarki niso dovolj intenzivni. Raziskava Nutrihealth je razkrila, da večina prebivalcev Slovenije s hrano ne zagotovi zadostnih količin vitamina D, kar lahko vodi do pomanjkanja vitamina D.

Ta pomemben izziv se obravnava tudi v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta “Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D pri odraslih prebivalcih,” ki ga vodi Inštitut za nutricionistiko. Raziskava je pokazala, da je dodajanje vitamina D pomembno, pri čemer je količina vnosa ključna. Poleg tega se je izkazalo, da ljudje z višjo indeksno telesno maso potrebujejo večji vnos vitamina D. Rezultati nadaljnjih raziskav bodo razkrili, kateri dejavniki še vplivajo na preskrbljenost z vitaminom D.

Pri uravnoteženi prehrani so glavni viri vitamina D živila živalskega izvora. To so ribe in jajca. Rastlinska živila lahko vsebujejo vitamin D, vendar le, če gre za obogatene izdelke. Na žalost epidemiološki podatki kažejo, da večina prebivalcev Slovenije s hrano ne zadosti potrebam po tem vitaminu D, saj je v hrani večinoma prisoten v majhnih količinah. Zato je ozaveščanje o pomenu vitamina D in ustreznem prehranskem vnosu zelo pomembno za ohranjanje zdravja. Inštitut za nutricionistiko je razvil brezplačno spletno aplikacijo, ki omogoča oceno prehranskega vnosa vitamina D, kar lahko pripomore k boljši preskrbljenosti z vitamini in posledično k boljšemu zdravju.

Raziskave glede povezave med vitaminom D in kanabinoidom CBD so zaenkrat še v povojih. Obe snovi se izkazujeta kot obetavni vplivni dejavniki na zdravje in znani po svojih protivnetnih lastnostih, kar odpira možnost za njuno kombinacijo pri obvladovanju vnetnih težav. Raziskovalci prav tako razmišljajo o njuni morebitni sinergiji pri nevroloških stanjih, kot so epilepsija in anksioznost.

Vir 1 | Vir 2 | Vir 3
konoplja v gradbeništvu
Avtor: Slovenska konoplja

Konoplja v gradbeništvu

Številne arheološke najdbe dokazujejo, da je bila konoplja v preteklosti izjemno cenjena ter da je na našem planetu prisotna že veliko dlje kot človek. Zanimivo je, da so se uporabljali vsi deli rastline. Semena so bila uporabljena kot hrana, cvetovi v duhovnih obredih, korenine za tinkture in mazila, stebla za vrvi in tkanine, pogosto pa so jo uporabljali tudi kot gradbeni material. Najstarejši dokaz o uporabi konoplje izvira iz Kitajske, kjer so v odtisih na keramiki kulture Jangšao iz 5. tisočletja pr. n. št. našli sledi konoplje. Konoplja se je uporabljala tudi za izdelavo vrvi in ladijske opreme v Rusiji, Grčiji, Španiji in celo na Britanskem otočju. Ko je Krištof Kolumb leta 1492 izplul iz Španije v iskanju direktnega morskega prehoda v Azijo, so bile vrvi in jadra njegovih treh ladij v celoti izdelabe iz konopljinih vlaken.

Konoplja se je uporabljala tudi za izdelavo tekstila v Mezopotamiji in Egiptu, do leta 1820 pa je bilo kar 80 % tekstila narejenega iz konoplje. Prve kavbojke Levi-Strauss za rudarje so bile izdelane iz konopljinega blaga, prvotno namenjenega za izdelavo jader. Stari kitajski obrtniki so bili med prvimi, ki so izdelovali papir iz konoplje, kasneje pa se je konoplja uporabila tudi za izdelavo knjig in bankovcev. Na konopljin papir je bila celo natisnjena ameriška Deklaracija o neodvisnosti. Olje iz konopljinih semen je bilo osnova za veliko barv in lakov, medtem ko je večina zgodnjih umetniških del nastala na slikarskih platnih iz konoplje. Leonardo da Vinci je za Mona Lizo uporabil platno iz konoplje in barve na osnovi konopljinega olja.

Dokazi, da je bila konoplja prisotna v gradbeništvu, so vidni v Indiji in na Japonskem. V Indiji stoji svetišče Ellora Caves, staro 1500 let, ki je bilo izklesano iz skal in stoji še danes. To svetišče je bilo ohranjeno bolj kot druga svetišča iz istega obdobja, saj ima v ometu vsaj 10 % konoplje – skupaj z glino in apnom. Vlakna in smola iz konoplje so omogočila trajnost, trdnost ter odpornost na vlago in insekte. V japonskem mestu Nagano še vedno stoji hiša iz konoplje, zgrajena leta 1698. Je pod zaščito in spada med japonsko kulturno dediščino.

V gradbeništvu sta najbolj pogosti dve surovini: pezdir (oleseneli del stebla) in konopljina vlakna, ki se uporablja za izdelavo kompozitnega materiala imenovanega hempcrete ali konopljin beton, medtem ko se konopljina vlakna uporabljajo kot osnova za proizvodnjo mehkih izolacij (npr. namesto kamene volne).

Konopljin beton, sestavljen iz konopljinega pezdirja in mešanice apna, ima v gradbeništvu velik potencial. Uporablja se lahko pri leseni skeletni gradnji kot odličen izolacijski material ter je uporaben tudi pri prenovi obstoječih stavb. Konopljin beton ima odlično razmerje med toplotno prevodnostjo in sposobnostjo akumulacije toplote, s čimer zagotavlja visoko udobje bivanja. Ker je difuzno odprt, omogoča prehajanje vlage, obenem pa je požarno odporen in dober izolator hrupa.

Ena izmed prednosti uporabe konoplje v gradbeništvu je tudi njena sposobnost shranjevanja ogljika. Med hitro rastjo konoplja v svoji biomasi absorbira veliko ogljika, po vgradnji konopljenega materiala pa se začne dodatna akumulacija ogljika. To pomeni, da lahko 1 m3 konopljinega zidu skladišči do 130 kg ogljika.

Konoplja v gradbeništvu je vedno pogosteje prisotna tudi danes. S svojimi lastnostmi se uvršča med trajnostne gradbene materiale, ki prispevajo k zmanjšanju ogljičnega odtisa gradbene industrije ter spodbujajo trajnostno in ekološko gradnjo. Vir.

Razstrupljanje telesa
Avtor: Slovenska konoplja

Razstrupljanje telesa

Razstrupljanje telesa je proces odstranjevanja škodljivih snovi iz telesa. Naše telo zapleten sistem za razstrupljanje, ki ga sestavljajo številni organi in  imajo pomembno vlogo pri odstranjevanju škodljivih snovi iz telesa. Zato je izjemno pomembno, da skrbimo za njihovo zdravje, saj zaradi preobremenjenosti in nezdravega načina življenja morda ne morejo učinkovito opravljati svojih nalog.

Če se v našem telesu nabere preveč strupenih snovi, se lahko mehanizem razstrupljanja upočasni, s čimer škodljive snovi v telesu ostanejo predolgo, kar lahko oteži presnovo in povzroči prebavne težave, kot so napenjanje, zaprtje in alergije. Preobremenjenost organov lahko povzroči tudi povečanje telesne teže, izčrpanost, kronično utrujenost in druge zdravstvene težave.

S prehrano, ki vsebuje veliko vlaknin, antioksidantov in drugih hranilnih snovi, lahko telesu in organom pomagamo pri razstrupljanju. Izogibati se je potrebno predelanim in visoko procesiranim živilom. Pomembno je, da pijemo dovolj vode, saj ta pomaga pri izločanju strupenih snovi iz telesa skozi uriniranje in znojenje. Redna telesna dejavnost lahko pomaga tudi pri spodbujanju cirkulacije in izločanju toksinov skozi znojenje.

Glavni organ, ki sodeluje v procesu razstrupljevanja, so jetra. Poleg tega, da pretvarjajo strupene snovi, izločajo škodljive snovi iz telesa. Poleg jeter sodelujejo tudi drugi organi: ledvice filtrirajo kri in odstranjujejo odvečno vodo in odpadne snovi iz telesa. Prebavni sistem odstranjuje odpadne snovi iz hrane, ki jih ne moremo prebaviti. Pljuča izločajo ogljikov dioksid, ki je stranski produkt dihanja. Ožilje omogoča pretok krvi, ki prenaša hranila in kisik po telesu ter odstranjuje odpadne snovi. Koža izloča odvečno vodo in sol iz telesa skozi znojne žleze.

Če želimo pomagati svojemu telesu pri naravnem razstrupljanju, morate poskrbeti za zdrav način življenja. To vključuje zdravo prehrano, redno telesno aktivnost, dovolj spanja, zmanjšanje stresa in omejevanje izpostavljenosti škodljivim snovem, kot so alkohol, tobak in onesnažen zrak. Omeniti velja tudi kozmetične izdelke, ki lahko vsebujejo različne kemikalije.

CBD, oziroma izdelki s kakovostnim izvlečkom tega najbolj znanega kanabinoida, lahko pomagajo pri razstrupljanju telesa tako, da deluje kot antioksidant in protivnetno sredstvo. Vnetja so namreč lahko posledica kopičenja toksinov. Poleg tega lahko CBD pomaga pri lajšanju stresa in tesnobe, kar lahko zmanjša negativne učinke stresa na organe, ki sodelujejo pri razstrupljanju telesa. (vir)

Prebavila in endokanabinoidni sistem
Avtor: Slovenska konoplja

Prebavila in endokanabinoidni sistem

Prebavila oz. prebavni sistem delimo na prebavno cev in druge organe, ki sodelujejo pri prebavi (trebušna slinavka in jetra). Hrana se po prebavni cevi premika in iz nje se absorbirajo hranilne snovi, ki oskrbujejo telo z energijo in s hranili za delovanje celic. Začne v ustih, kjer se hrana s pomočjo žvečenja in sline pripravi za prehod v želodec preko požiralnika. V želodcu se izločajo želodčna kislina in prebavni sokovi, ki hrano razgradijo in pripravijo za absorpcijo aktivnih snovi v črevesju. V začetnem delu tankega črevesja se izločajo prebavni encimi in žolč, v tankem in debelem črevesju pa se absorbirajo hranila in oblikuje blato. Prebavila so lahko tarča različnih bolezenskih procesov, ki povzročijo vnetja, tumorje in avtoimunska stanja.

Endokanabinodni sistem je sestavljen iz endokanabinoidov, kanabinoidnih receptorjev in encimov ter med drugim vpliva tudi na prebavo. Kanabinoidni receptorji so ključni del enteričnega živčnega sistema, ki ima ključno vlogo pri delovanju prebavil.  Preko endokanabinoidnega sistema lahko kanabinoidi vplivajo na gibljivost prebavnega trakta in izločanje prebavnih sokov, obenem pa izboljšajo simptome, kot so bolečine v trebuhu, slabost, peristaltika in pogostost odvajanja blata. Čeprav so raziskave redke, so živalske študije pokazale, da lahko kanabinoidi pri vnetnih črevesnih boleznih delujejo protivnetno in zmanjšujejo krče ter povečano gibljivost črevesja. Vnos kanabinoidov pri kroničnih vnetnih boleznih (Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis) se je izboljšal nadzor nad simptomi in zmanjšanjal poslabšanja ter komplikacije.

Fitokanabinoidi so snovi, ki se nahajajo v rastlinah, največ pa jih najdemo v konoplji. Eden najbolj raziskanih fitokanabinoidov sta kanabidiol (CBD) in kanabigerol (CBG), ki sta po delovanju podobna endokanabinoidom. CBD (naj bo v obliki kapljic ali paste) ima številne protivnetne antioksidativni in nevroprotektivne učinke in v primeru sindroma prepustnega črevesa lahko pomaga pri ponovni vzpostavitvi zdrave črevesne barierne funkcije in zmanjšanju brazgotinjenja med celjenjem.

Ne pozabimo, da sta za zdravje črevesja pomembna primerna prehrana in zdrav življenjski slog. Pri uporabi kanabinoidov za izboljšanje zdravja črevesja je pomembno upoštevati morebitne interakcije z drugimi zdravili in možne stranske učinke, zato se je pred uporabo potrebno posvetovati s strokovnjakom. (Vir: dr. Ž. Perdija, iCanna)

Alergija na cvetni prah
Avtor: Slovenska konoplja

CBD in alergija na cvetni prah

Alergija na cvetni prah danes ni več neznanka. Z njo se sooča približno 10 do 30 % svetovne populacije, ki je večinoma alergična na prah iz rastlin (drevesa, trava in cvetje). Alergijska reakcija na cvetni prah je večinoma neprijetna, saj povzroča srbečico v očeh, izcedek iz nosu, kihanje in kašljanje. Mnogi za lajšanje simptomov izberejo zdravila na recept (ki vsebujejo antihistaminik), vedno več pa je tudi informacij o alternativnih metodah. Ena izmed njih so izdelki, bogati z izvlečkom CBD, ki lahko pomagajo ublažiti simptome alergije na cvetni prah.

CBD je le eden izmed več kot 100 različnih kanabinoidov, ki jih najdemo v rastlini industrijske konoplje. Številne študije so pokazale, da ima CBD protivnetne in antialergijske lastnosti, kar bi lahko pomagalo pri ublažitvi simptomov alergije na cvetni prah. V eni študiji, objavljeni v European Journal of Pharmacology, so raziskovalci preučevali vpliv CBD-ja na alergijsko vnetje pri miših. Rezultati so pokazali, da je CBD zmanjšal vnetje in histaminsko sproščanje, ki je povezano s simptomi alergije na cvetni prah. Histamin je kemikalija, ki jo telo sprošča kot odziv na alergen, ta pa povzroči alergijsko reakcijo. Zmanjšanje histaminskega odziva tako lahko pomaga ublažiti simptome alergije.

Druga  študija, objavljena v Journal of Experimental Medicine, je preučevala vpliv CBD-ja na alergijsko astmo pri miših. Rezultati so pokazali, da je CBD zmanjšal vnetje in omejil težave z dihanjem, povezane z astmo. Alergijska astma je oblika astme, ki jo sproži alergijska reakcija.

Čeprav je CBD obetavna alternativna možnost za lajšanje simptomov, alergije na cvetni prah, pa je pomembno poudariti, da zaenkrat ni dokončnega dokaza o njegovi učinkovitosti, za kar bo potrebno še več študij. Pomembno je vedeti, da se odmerjanje CBD-ja lahko razlikuje glede na posameznika in je odvisno od telesne mase, resnosti simptomov in predvsem tudi od delovanja endokanabinoidnega sistema. Ta lahko modulira imunski odziv na alergene in s tem zmanjša simptome. Poleg tega lahko endokanabinoidi vplivajo tudi na funkcijo celic, kot so mastociti in bazofilci, ki igrajo pomembno vlogo pri alergijskih reakcijah. Zavirajo lahko namreč aktivacijo mastocitov, ki so vključeni v alergijske reakcije, vključno z alergijami na cvetni prah.

Poleg tega je pomembno, da se pred uporabo CBD-ja posvetujete s svojim zdravnikom, še posebej, če jemljete že kakšna zdravila ali imate kakšne druge zdravstvene težave.

Viri: 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6  | 7
Mediteranska dieta
Avtor: Slovenska konoplja

Mediteranska dieta – za boljše zdravje

Mediteranska dieta je način prehranjevanja in temelji na tradicionalni prehrani prebivalcev Sredozemlja, ki imajo zelo visoko življenjsko dobo. Te države se lahko pohvalijo z ugodno klimo za gojenje zelenjave. Španija, denimo, je največja proizvajalka oliv, s čimer oskrbuje 40% svetovnega trga. Dieta je znana po visoki vsebnosti zdravih maščob, zelenjave, sadja, polnovrednih žitaric, stročnic, oreščkov in semen ter zmerni vsebnosti rib, perutnine, jajc in mlečnih izdelkov. Rdeče meso se uživa le občasno, kot priloge pa so na krožniku kruh, testenine, polenta, riž in krompir. Za pripravo jedi se na splošno uporablja olivno olje, ki je tudi glavni vir maščob, katerih celoten vnos zajema do 35 % vseh kalorij.

Raziskave so pokazale, da mediteranska dieta zmanjšuje tveganje za srčno-žilne bolezni, rak, diabetes tipa 2 in nevrodegenerativne bolezni, kot je Alzheimerjeva bolezen. Mediteranska dieta vključuje veliko zelenjave, ki je bogata z antioksidanti, vlakninami in drugimi hranili, ki so koristna za zdravje. Poleg tega se v tej dieti uporabljajo zdrave maščobe, kot so oljčno olje, oreščki in semena, ki izboljšajo krvni tlak in pomagajo zmanjšati vnetja (tako kot denimo izdelki s CBD). Vključuje tudi veliko rib in morskih sadežev (losos, skuša, sardele, tuna, jastog, kozice), ki vsebujejo omega-3 maščobne kisline, te pa so pomembne za zdravje srca in možganov. Poleg sodi še zmerno uživanje rdečega vina, ki je prav tako bogat z antioksidanti.

Prednost mediteranske diete je tudi cenovna dostopnost, saj je ta hrana relativno ugodna, veliko pa je lahko pridelamo tudi doma. Zelenjavo, ki jo pogosto srečamo pri tej dieti, najdemo tudi na domačem vrtu: paradižnik, kumare, paprika, bučke, jajčevci, artičoke, čebula, špinača, brokoli, zelje, blitva, ohrovt. A previdnost vseeno ni odveč; mediteranska dieta kljub enostavnosti morda ni primerna za ljudi, ki imajo alergije ali intoleranco na oreščke, ribe ali mlečne izdelke … Prav tako je pomembno, da se ljudje z visokim tveganjem za srčno-žilne bolezni ali drugimi zdravstvenimi težavami posvetujejo s svojim zdravnikom.

CBD in holesterol
Avtor: Slovenska konoplja

CBD in holesterol

CBD in holesterol tvorita zanimivo povezavo, ki je v družbenih krogih redkeje omenjena. Holesterol je ključna sestavina živalskih celic in se sintetizira v jetrih ter se prenaša po telesu v obliki lipoproteinov. Ločimo “škodljive” lipoproteine (LDL), ki povzročajo kopičenje holesterola v žilnih stenah, in “koristne” lipoproteine (HDL), ki odstranjujejo holesterol iz žilnih sten. Idealno je, da v telesu zmanjšamo škodljive lipide v krvi (LDL) in povečamo koristne (HDL). CBD pa, tako kot tudi drugi kanabinoidi, deluje protivnetno.

Študija, ki so jo opravili leta 2018, je obravnavala temo bolezni srca in ožilja ter vzrokov, ki jih povzročajo. Navaja, da za razvoj bolezni srca in ožilja ni ključen holesterol, pač pa vnetja v telesu. Vnetja lahko namreč povzročijo okvaro endotelija, ki je notranja obloga žil, pomembna za zdravje srca in ožilja, saj uravnava pretok krvi in preprečuje tvorbo krvnih strdkov.

Študija je raziskovala učinke CBD-ja (kanabidiola) na zdravje srca in ožilja. CBD je naravna spojina, ki jo najdemo v indutrijski konoplji (in tudi v izdelkih kot denimo CBD kapljice) in ima v telesu pozitivne učinke, saj lahko pomaga pri zmanjševanju vnetij in izboljšanju zdravja srca in ožilja. CBD deluje tako, da vpliva na endokanabinoidni sistem v telesu, ki uravnava vnetni odziv. Raziskave so pokazale, da lahko CBD zmanjšuje tudi oksidativni stres, ki je pogost povzročitelj vnetij.

Raziskovalci opozarjajo, da so potrebne dodatne raziskave, da bi ugotovili popoln učinek CBD-ja na zdravje ljudi, vendar pa lahko predstavlja naravno alternativo za zdravljenje bolezni srca in ožilja. Ker je CBD naravna spojina, je varnejša izbira kot nekatera sintetična zdravila, ki imajo lahko številne stranske učinke.

Na koncu še vedno velja, da bi morali ljudje poskrbeti za zdrav način življenja, ki vključuje zdravo prehrano, redno telesno aktivnost, dovolj spanja in zmanjšanje stresa, da bi se izognili potencialnim boleznim srca in ožilja. V primeru že razvitih bolezni pa bi lahko CBD predstavljal naravno dopolnilo obstoječim zdravilom, vendar vedno ob strokovnem posvetu. V Sloveniji obstaja inštitut za kanabinoide iCanna, ki si prizadeva za večjo razširjenost in uporabe konoplje v medicinske namene.

Viri: 1 | 2 | 34